Peteršilj ne kali

Na vrtu moram imeti peteršilj, ker je pomembna sestavina jedi, ki jih kuham. Težava pa je v tem, da ko ga posejem, seme ne vzkali. To se mi dogaja zadnjih nekaj let. Je kaj na tem ali samo ne znam več?

Jožica iz Moravskih Toplic

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Seme peteršilja ima zelo debelo lupino. Kalček to lupino težko prebije in seme ostane v zemlji in propade. Če uporabljamo seme, ki smo ga pridelali sami, je nujen tudi proces stratifikacije. To pomeni, da mora seme, da bi bilo kaljivo, preživeti zimo. Doma to naredimo tako, da ga zamrznemo za nekaj dni. Vendar samo to večinoma ne zadostuje. Zato ga čez noč namočimo v čaj iz kamilic, rmana ali preprosto v vodo sobne temperature. Voda ali čaj bosta zmehčala debelo lupino semena, kar bo olajšalo razvoj kalčka. Če smo pozabili na to in ga moramo nujno takoj posejati oziroma smo ga ravno posejali v zemljo, potem gremo po manjšo posodico zelo vroče vode in posejano seme zalijemo kar po zemlji. Voda bo zmehčala oziroma povzročila pokanje lupine semena, kar izboljša kaljivost.

Pretegnjene sadike

Pred tremi leti sem začela vrtnariti in letos prvič vzgajam svoje sadike. Težava je v tem, da so se pretegnile in mi paradižnik kar leži po tleh. Tudi druge sadike so pretegnjene. Je to normalno?

Klavdija iz Kamnika

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Intenzivna, hitra rast hitro vodi v pretegnjenost sadik. Te poležejo in pozneje ne bodo primerne za sajenje v vrtna tla, če jih ne bomo okrepili in odebelili debla. Vzrok pretegnjenosti je slabotna osvetlitev, zato rastlinice silijo proti izvoru svetlobe. Poleg tega je temperatura večinoma previsoka in rastline preveč zalite. Rešitev je, da rastline prestavimo na hladnejše mesto, temperatura naj ne bo višja od 20 stopinj Celzija za plodovke, za druge raje 5 stopinj manj. Na­slednji pomemben dejavnik je svetloba. Sadike postavimo na dobro osvetljeno mesto, najbolje tik pred okno. V senci ali slabi osvetlitvi bomo vzgojili slabe, šibke sadike. Da zmanjšamo pretegnjenost, začnemo tako, da ko zagotovimo osvetlitev in temperaturo, kakšen teden sadike zalivamo zelo malo ali le pršimo po površju zemlje. Ko vidimo, da so se okrepile, jih dognojimo s tekočim organskim gnojilom, ki vsebuje biostimulante. Mednje spadajo morske alge, aminokisline, vitamini, huminske kisline in mnoge druge spojine. Takšna gnojila okrepijo šibke rastline, spodbudijo imunski sistem in močno zmanjšajo šok ob presajanju na prosto. Do­gnojujemo s šibko raztopino enkrat na teden. Ker pa pogosto ne moremo prestaviti sadik na drugo mesto, si lahko pomagamo tako, da posnemamo naravne razmere. Za krepitev oziroma nižje in močne sadike bomo oponašali kar veter. V roke primemo časopis in nad sadikami občasno popihamo. Naš veter jih bo prisilil v nižjo in bolj kompaktno rast.

Talni škodljivci

Imam težave s strunami in debelimi ličinkami v zemlji. Pojedo mi velik del rastlin. Rad bi jih uničil na naraven način, brez kemije. Ali je to sploh mogoče?

Boštjan iz Žužemberka

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Debele ličinke so ogrci, ličinke majskega hrošča. V kombinaciji s strunami imate na vrtu izjemne uničevalce koreninskega sistema rastlin. Hitro uničijo vse gomoljevke, korenovke in solatnice. Ogrci se najbolj razvijajo v vlažnih in toplih letih, suša namreč uniči tako ličinke kot jajčeca. Upoštevati moramo, da ima majski hrošč štiriletni raz­vojni cikel, kar pomeni, da so ličinke zelo dolgo v zemlji. Strunam pa prijajo vroča, sušna leta. Te škodljivce zelo pogosto prinesemo na svoj vrt z uporabo nepravilno kompostiranega hlevskega gnoja ali komposta iz rastlinskih ostankov. Največ jih bomo uničili takrat, ko so tik pod površjem. To je v drugi polovici aprila, ko se tla dobro segrejejo. Če počakamo in takrat rahljamo tla, škodljivce kar ročno poberemo. Pomagala bo tudi red­na obdelava tal s stroji, frezanje ali brananje, potem pa setev in mulčenje rastlin za zeleno gnojenje, kot je oljna redkev. Veliko naredimo s pravilnim kolobarjem, rednim okopavanjem rastlin, odstranjevanjem plevela. Pomembno je tudi vzdrževanje naravnih sovražnikov, kot so krt, ki je mesojed in poje veliko škodljivcev. Prav tako so pomembne koristne stenice, hrošči brzci, celo nekatere vrste bakterij in gliv. To pomeni, da bo v zdravih, biotsko raznovrstnih tleh škodljivcev precej manj.

Zastavite vprašanje vrtnarskemu svetovalcu
Vprašanja, povezana z vrtnimi težavami, sprejemamo po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si, po klasični pošti pa na Deloindom, Dunajska 5, 1509, Ljubljana. Odgovore bomo razporedili glede na sezonsko aktualnost.