Anton Prus, direktor novomeške KZ Krka, ki spada med največje slovenske odkupovalce zelenjave in sadja lokalnih pridelovalcev, je povedal, da so slovenski zelenjadarji trdno prepričani, da morata proizvodnja varne in kakovostne hrane ter večja samooskrba postati ključna nacionalna cilja.

Njuno dosego pa lahko uresničijo s sodelovanjem vseh deležnikov od pridelovalcev do odkupovalcev, trgovcev, potrošnikov, interesnih združenj in države, je opozoril.

Sicer pa domače pridelovalce zelenjave po Prusovih besedah poleg težav s prodajo pestijo vsakoletne slabe vremenske razmere, kot so pozeba, suša in toča. Slovenski pridelovalci delujejo tudi ob strožjih pogojih uporabe fitofarmacevtskih sredstev kot pridelovalci sosednjih držav. Slovenska zelenjava je zato bolj zdrava, a hkrati zaradi tehnološko bolj dovršene proizvodnje dražja.

Ob tem dejstvu se domači pridelovalci vsako leto srečujejo še z nižanjem odkupnih cen, trgovci pa skoraj ob vsakem začetku prodajne sezone interventno uvozijo zelenjavo vprašljivega porekla in z vprašljivim nadzorom nad uporabo fitofarmacevtskih sredstev.

Seveda je ta bistveno cenejša in zbija ceno domačim pridelkom, zaradi tega pa večje količine slovenskega zelenjavnega pridelka ostanejo neprodane.

Pri uvozu zelenjave je še poudaril, da pri tem pogrešajo nadzor države nad masnimi tokovi in da bi lahko z okrepljenim nadzorom kakovosti veliko naredili za zaščito slovenskih kupcev.

Vsekakor pa se morajo zavedati, da morajo pridelovalci in odkupovalci več pozornosti nameniti ozaveščanju kupcev. Ob okrepljenem povpraševanju po v Sloveniji pridelani zelenjavi bi se morali namreč temu prilagoditi tudi trgovci. Podobno kot se dogaja v sosednji Avstriji.

Sicer pa brez dobrega sodelovanja v prehranski verigi najbolj trpi slovenski potrošnik, je še menil Prus.