Tisti, ki še vedno trdite, da se ekološko hrane ne da pridelati, pojdite h kateremu od ekoloških kmetov, mnogo jih je v Sloveniji, še več v Avstriji in Nemčiji, ki sta glede tega desetletja pred nami. Primeri dobrih praks dokazujejo, da se vse da. 

Marsikaj je privedlo do tega, da ljudje več ničemur ne verjamejo, vseeno pa menim, da so pri nas predpisi in uredbe o ekološki pridelavi zelo strogi, kontrole organizacij, ki so za to pristojne, pa redne in dosledne. Zato nam bo vsem lažje, če se tudi v tej smeri malo poučimo, ne pljuvamo vsepovprek in ne mečemo vsega v en koš. Pa naj to velja za vsa življenjska področja, čeprav bom jaz na tem mestu govorila o ekološki pridelavi. Nevednost, površnost, nepripravljenost za poduk so največji človeški sovražniki, ki nam življenje samo otežujejo. 

Pred časom, tega je že več kot deset let, sem kot strokovni vodja ekološkega posestva v lasti nevladne organizacije imela možnost videti in doživeti vse procese, korake, kako neka kmetija sploh pridobi ekološki certifikat in kako ga ohranja. Majhno posestvo, za katero sem skrbela skupaj z varovanci te nevladne organizacije, je zajemalo velik zelenjavni vrt, majhno njivo, travniški sadovnjak, delček kmetije pa je bil namenjen reji koz. V slednji del se nisem spuščala, za to so bili pristojni drugi. Zelenjava in sadje pa sta bila prepuščena samo meni. 

Brez velikih izkušenj s tega področja, pravzaprav popoln samouk (programi na fakulteti v tistem času, ko sem študirala, niso bili niti malo usmerjeni v ekološke teme), sem skočila v vodo in plavala. S pomočjo ljudi, ki so skrbeli za vse nas, ki smo se odločili, da bomo pridelovali hrano na ekološki način, je bilo lažje. Dobila sem vso potrebno dokumentacijo, obrazce in kmalu, ko smo začeli z deli, tudi že prvi obisk gospe iz kontrolne organizacije. Ti obiski so bili redni, pogosti in vedno nenapovedani. Po treh leti statusa »kmetije v preusmeritvi« smo dobili certifikat ekološke kmetije in s tem dovoljenje, da vse pridelke prodajamo kot ekološke. Poleg načrtovanja, fizičnega dela, nadzora in vodenja svojih varovancev sem morala skrbeti za redno vodenje zapiskov in izpolnjevanje obrazcev. Kdaj sem kaj posejala, koliko, katero seme na kako veliko površino, kdaj sem gnojila, dognojevala, koliko, katerim posevkom, kdaj sem pridelek pobirala, koliko ga je bilo...

!!galerija!!

Vse to ni mačji kašelj, zato, prosim, tisti, ki obtožujete in tarnate, kako je ekološka zelenjava draga, dvakrat premislite. Tudi tisti, ki še vedno trdite, da se ekološko hrane ne da pridelati, pojdite h kateremu od ekoloških kmetov, mnogo jih je v Sloveniji, še več v Avstriji in Nemčiji, ki sta glede tega desetletja pred nami. Primeri dobrih praks dokazujejo, da se vse da. 

Dilemo verjeti ali ne verjeti nekomu, ki trdi, da so njegovi pridelki ali izdelki ekološko pridelani, lahko rešimo popolnoma enostavno. Poiščimo certifikat.

V Sloveniji uporabljamo izraze ekološko kmetijstvo, ekološki pridelki, ekološki izdelki le potem, ko sta bila kmetijski pridelek oziroma živilo pridelana oz. predelana v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil. Kmetije, ki pridelujejo in predelujejo ekološko hrano, so registrirane kot ekološke kmetije in so pod redno kontrolo ene izmed nadzornih organizacij, akreditiranih po mednarodnem standardu. Trenutno  imamo v Sloveniji štiri (KON-CERT, IKC - Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM, Bureau Veritas, TUD SUD Sava). Nadzor nad delovanjem organizacij za kontrolo in certificiranje izvaja uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. 

Ekološki kmetje na tržnici imajo certifikat izpostavljen na vidnem mestu, na embalaži izdelkov pa je prav tako eden od certifikatov, ki zagotavljajo ekološki izvor. Veljavnost certifikata se podaljša samo na podlagi vseh pozitivno opravljenih, večinoma nenapovedanih obiskov ene od nadzornih organizacij.

Certifikati za ekološke izdelke in pridelke so strogo določeni.

 Med najpogostejšimi certifikati, ki se pojavljajo v svetu ekoloških živil, so:

• Zeleni ekološki znak, Republika Slovenija
• Organic farming, Evropska unija
• Biodar, Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije
• Demeter International

Biodarov znak je kolektivna blagovna znamka za ekološka živila Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije. Pogoji za način kmetovanja in predelavo živil za pridobitev in uporabo tega znaka so še strožji od državnih predpisov.

Demeter je blagovna znamka, ki označuje hrano najvišje kakovosti. Označuje pridelke in izdelke, pridelane po načelih biodinamike in strogih smernicah pri pridelavi in predelavi za pridobitev in uporabo blagovne znamke Demeter.