Sam plodove, ko jih jeseni poberem, zavijem v časopisni papir. Pazim, da so takrat plodovi suhi in ne vlažni. Zložim jih v zabojčke, tako da se ne stiskajo. Hranim jih v kletnem prostoru s temperaturo okoli 10 stopinj. Prej ločim plodove, ki jih nameravam naslednje leto ponovno posaditi. Veliko jih tudi razdelim prijateljem ali naključnim ljubiteljem čajot, ki izvedo za mene.

Sam plodove čajot ponavadi v začetku marca posadim v posodo z zemljo - ne vrtno, pač pa zanje v vrtnem centru kupim kakšno solidno prst.

Takrat ima plod že bolj ali manj lepe zelene poganjke. Čajoto zakopljem toliko, da vrh poganjka gleda iz zemlje. To potem zalivam po občutku. Ker je marec še mrzel (sicer imam zadevo v rastlinjaku), jo še vedno zvečer nosim na toplo, ker ne mara mraza. Vsaj tako se mi zdi.

V zemljo jo dam po datumu, ki je označen za ledene može, torej sredi maja. Do takrat ima plod že veliki poganjek in to zakopljem v primerno luknjo pod vinsko trto. Po možnosti dam v zemljo še malo kurjega gnoja, zakopljem in zalijem. V začetku zalivam previdno. Če je čajota zalita preveč, je mogoče, da bo segnila, premalo pa tudi ni v redu.

Velika verjetnost obstaja, da se mlade rastline v vrtu lotijo voluharji ali miši, pa tudi vrabci so zelo navdušeni nad svežim poganjkom. Nekateri zaščitijo plod v zemlji z mrežico, sam pa na začetku poganjek zaščitim s kopreno pred preveč navdušenimi ptiči. Dalj ko je v zemlji, bolj bučka potrebuje dnevno količino vode. Zalivam jo vsak večer  - vsak plod dobi vsak dan po 6 litrov vode. Tako jih zalivam skoraj do konca septembra.

Doslej sem imel srečo, da sem imel vedno dovolj plodov za vse. Sicer ne vem, ali je moj način vzgoje pravilen, vendar se pri meni za zdaj obnese. Jeseni mi čajote obilno povrnejo. Redno so na jedilniku juhe, prav tako imava z ženo zelo rada popečene, posute z malo čilija. Ne braniva se jih v rižotah, razred za sebe pa so namazi iz njih. Seveda je v njih tudi čili.

Vsem, ki boste v prihodnjih sezonah posadili čajote, pa želim veliko uspeha!