Zakaj jeseni?

Jeseni posajene sadike bodo bolje oskrbljene z vodo, zemlja se bo posedla, korenine se bodo dobro vrasle, zato bo rastlina v prvem letu bolje napredovala. Jeseni je izbira v drevesnicah večja, sadike so sveže.

Sadilni načrt

Sadilni načrt naredimo, preden kupimo sadike: sadna in okrasna drevesa izberemo glede na razpoložljivi prostor, vedeti moramo, kak­šna bo njihova končna velikost. Pri sad­nih drevesih je ta odvisna od tipa podlage, na katero so cepljena. Informacije pridobimo v drevesnici. Sadna drevesa potrebujejo osončena mesta, občutljivejše vrste zavetno lego, svetla mesta ustrezajo tudi večini okrasnih dreves in grmov, rododenrone pa denimo sadimo na senčno stran hiše ali v zmerno senco višjih dreves (a ker so zimzeleni, jih sadimo spomladi). Če imamo za sadna drevesa malo prostora, izberimo samooplodne sorte, od jablan so za vrt primerne proti škrlupu odporne sorte.

Sadilna jama

Sadilne jame je najbolje pripraviti pred nakupom sadik. Izberemo mesta na vrtu, kjer je zemlja rodovitna, dovolj globoka, odcedna in kjer ni visoke podtalnice. Večina sadnih rastlin potrebuje vsaj 50 cm globoko zemljo, da jih suša ne prizadene in nam jih ni treba pogosto zalivati. Jama naj bo široka od 60 do 70 cm in globoka vsaj 50 cm. Če je mogoče, ločimo zgornji in spodnji sloj zemlje, da bomo jamo zasipavali v obratnem vrstnem redu, kot smo jo odkopavali. Podobno velika je sadilna jama za okrasna drevesa, globoka naj bo vsaj toliko, kolikor je visok lonec s sadiko, ali toliko, da bo sadika z golimi koreninami posajena enako visoko, kot je rasla v drevesnici. Širina naj bo najmanj za dva premera koreninske bale ali krošnje drevesca. Pomembno je, da ob pripravi jame temeljito prerahljamo tudi njeno dno.

Kakovostna sadika

Sadike je idealno kupovati pri drevesničarju, ki jih je sam vzgojil, saj so najbolj sveže. Če imajo gole korenine, preverimo, da niso  izsušene ali poškodovane. Sadika mora imeti vsaj tri debelejše korenine, iz njih pa mora izraščati večje število lasastih koreninic, ki so za nadaljnjo rast najpomembnejše. 

Sadike v loncu ne smemo z lahkoto potegniti iz njega. To bi bil verjeten znak zasušene koreninske grude, za kar je kriv predvsem substrat z velikim deležem šote. Nasprotno pa so koreninice, ki izraščajo iz odprtine v dnu lonca, znak dobro razvitega koreninskega sistema.

Pri sadnih drevesih mora biti cepljeno mesto dobro zaraščeno, brez razpok, če želimo obraščemo sadiko, mora imeti vsaj pet na vse strani enakomerno izraščenih, nepoškodovanih poganjkov, prav nič slabša ni enoletna sadika v obliki šibe, iz katere bomo z rezjo sami zlahka vzgojili želeno obliko krošnje.  A rezali bomo šele spomladi!

Pred sajenjem debele korenine prikrajšamo na 20 cm. Če so videti zasušene, jih prej vsaj za nekaj ur namočimo, najbolje v goščo iz vode in ilovice.

!!galerija!!

Potrebščine za sajenje

Potrebujemo lopato, sadjarske škarje, vrvico, impregniran lesen kol debeline od 5 do 7 cm za oporo, če sadimo jablane na šibki podlagi (M9, ki potrebuje oporo vse življenje), visok od 2 do 2,4 metra, za druga sadna in okrasna drevesa (opora prva tri leta) nižji, organsko in mineralno gnojilo, če imamo voluharja, zaščitno mrežo za korenine.

Gnojenje

Za posaditev enega sadnega drevesa potrebujemo četrt kilograma sadjarskega gnojila NPK, od 10 do 20 kg hlevskega gnoja, če je zemlja slaba, vedro starega komposta. Hlev­ski gnoj lahko nadomesti ustrezno količino kakšnega drugega organskega gnojila. Jamo zasipavamo tako, da se gnojilo nikoli neposredno ne dotika korenin, koreninskega vratu, pa tudi mreže proti voluharju ne (korozija). Princip pri sajenju okrasnega drevesa in grmovnice je drugačen: ob sajenju in prvo leto po njem ne gnojimo, saj želimo rastlino prisiliti, da bi v iskanju hrane sama čim dlje razpredla korenine.

Zaščita pred škodljivci

Če imamo na vrtu voluharja, za korenine sad­nih dreves kupimo namensko mrežno košaro, ki jo ob koreninskem vratu stisnemo, ali dva kvadratna metra pocinkane žične mreže (z največ 13-milimetrskimi z okenci) na sadiko. Na neograjenem vrtu debelca sad­nih in okrasnih dreves pred srnami in zajci zaščitimo s kovinsko, plastično mrežo, koruz­nico ali vrečevino.

Globina sajenja

Sadika mora biti vedno posajena tako globoko, kot je rasla v drevesnici ali v loncu. Pri sadnem drevju to pomeni, da je cepljeno mesto približno 20 cm nad tlemi.

Sajenje

Ob zasipanju jame enakomerno dodajamo mineralno gnojilo, vseskozi nasuto zemljo rahlo tlačimo. Dvajset centimetrov pod ravnjo tal namestimo mrežo proti voluharju in v košaro postavimo sadiko, ki smo ji vse predolge korenine prej porezali približno na dolžino 20 cm. Korenine lepo razporedimo in jih zasujemo z drobno zemljo. Okoli košare natresemo kompost ali hlevski gnoj in vse skupaj zasujemo do vrha. Sadiko utrdimo tako, da zemljo okoli nje zahodimo. Količek je najbolje zapičiti že v dno sadilne jame, da pozneje ne poškodujemo korenin. Deblo privežemo obenj z vrvico v obliki osmice. Vmes mora biti vsaj 8 cm prostora.

Voda

Če je zemlja ob sajenju suha, posajeno drevo zalijemo z zalivalko vode, v suhi jeseni to še večkrat ponovimo. Paziti pa moramo, da sadike ne utopimo, kar se zgodi, če v težki zemlji izkopljemo premajhno sadilno jamo (manjšo od priporočene), iz katere voda težko pronica v globino! Zaradi tega ob pripravi prerahljamo tudi dno jame.