Takšni patenti so etično sporni, ker povečujejo koncentracijo semenskega trga, ovirajo inovacije in s tem ogrožajo svetovno varnost preskrbe s hrano, je v izjavi zapisala Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj. Priznavanje tovrstnih patentov bi povzročilo, da žlahtnitelji ne bi mogli prosto dostopati do osnovnega materiala za žlahtnjenje rastlin, kot so sorte rastlin in divje rastline. To povzroča zmanjševanje biotske raznovrstnosti v kmetijstvu in zmanjševanje prehranske suverenosti.

Maja lani je EPO odobrila patent podjetju Syngenta za papriko, odporno na žuželke. Divjo papriko z Jamajke so križali s komercialnimi sortami paprike. Divja rastlina je odporna na različne škodljivce, kar pomeni, da je patentirana odpornost že obstajala v naravi. Ne glede na to dejstvo pa Syngenta zahteva lastništvo nad rastlinami paprike, odpornimi na žuželke, ter njihovimi semeni in plodovi, čeprav so patentirane rastline nastale s konvencionalnim žlahtnjenjem.

Prvič v zgodovini evropskega patentnega prava se je zgodilo, da patentu nasprotuje tako široka opozicija. Maja 2012 je Evropski parlament sprejel resolucijo, ki poziva EPO, da iz patentiranja izključi proizvode, pridobljene s konvencionalnim žlahtnjenjem, in vse konvencionalne metode žlahtnjenja. Zadevo lahko spremeni sklep razširjenega sveta EPO, ki lahko vpliva na spremembo prakse podeljevanja patentov za konvencionalne rastline. Preklic patenta za papriko bi bil pomemben prvi korak. Na spletni strani Trajnostnega inštitura Slovenije si lahko nastanek paprike in sedanji zaplet ogledate v infografičnem prikazu.