Kmetijski inštitut Slovenije preizkuša sorte krompirja v mikro poskusih v petih ponovitvah na več krajih po Sloveniji. Po besedah mag. Petra Dolničarja, predstojnika oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje si vsako leto prizadevajo preizkusiti najnovejše sorte na trgu in jih primerjati s standardnimi, ki jih pridelovalci že poznajo. Opazovane lastnosti so natančno določene v metodiki preizkušanja.

Sorte z opisi so v preglednicah razvrščene v tri skupine: najbolj razširjene tuje sorte v Sloveniji (te so bile v preskušanju vsaj tri leta), nekatere novejše in manj razširjene tuje sorte (preskušane vsaj dve leti) in slovenske sorte. Od zadnjih so opisane le tiste, ki jih je mogoče kupiti na slovenskem trgu. Seme nekaterih se prideluje v tujini.

"Pri vsaki sorti so navedeni kratki opisi oblike gomoljev, barve mesa in kožice ter primernosti za uporabo. Po zgodnosti so sorte razvrščene od 9,5 do 3, kjer je 9,5 najzgodnejša in zagotavlja zadovoljiv tržni pridelek v ugodnih razmerah že 50 do 60 dni po vzniku. Srednje pozne sorte za ozimnico (6,5) dozorevajo okoli od 90 do 100 dni po vzniku, medtem ko pozne do okoli 120 dni po vzniku. S pokrivanjem in nakaljevanjem dosežemo zgodnejši vznik in s tem tudi pridelek.

Pri mnogih sortah sta omenjeni steklavost in rjava pegavost. To sta pomembni napaki, ki se pojavljata v mesu gomoljev in ju ne vidimo, dokler gomoljev ne prerežemo oz. uporabimo. Pojavljata se ob stresu v suhih in vročih razmerah, zato sta pri nas lahko kar pogosti. V normalnih razmerah se pri večini sort ne pojavljata, npr. v ekstremni suši poletja 2013 pa se je še enkrat pokazalo, da so nekatere sorte občutljivejše od drugih.

Pridelovalci v Posočju so na območjih, kjer je razširjena rumena krompirjeva cistotvorna ogorčica, dolžni pridelovati sorte, ki so odporne proti rasam Ro1 in Ro4 te ogorčice. Zato smo zanje opisom dodali dostopne kataloške podatke o tej lastnosti. Da je uporaba certificiranega semena pogoj za velik in kakovosten pridelek, najbrž ni treba posebej poudarjati. Seveda ob tako slabih razmerah, s kakršnimi smo imeli opraviti v zadnjih dveh letih, marsikje tudi najboljše seme ne zagotavlja uspeha. Po drugi strani lahko zatrdimo, da je v Sloveniji pridelano seme krompirja enako kakovostno kot tuje," je letošnji pridelovalni sezoni na pot zapisal Peter Dolničar.