Ali je glede na lansko vreme med rastno sezono mogoče predvidevati, kakšne so lastnosti letoš­njega semenskega krompirja?

Ker je bila lanska sezona je bila precej topla in sušna, se je pojavljalo manj listnih uši in manj glivičnih bolezni, predvsem plesni. Kupljeno seme, ki sicer vedno dosega predpisane standarde, bo zato bolj zdravo, manjša je predvsem nevarnost, da bi bilo okuženo s krompirjevo plesnijo. Je pa vroče poletje prispevalo k večji fiziološki starosti semena, kar pomeni, da bodo lahko nekatere sorte ob neugodnih rastnih razmerah prej dozorele.

Ali lahko med sortami, razvitimi v Sloveniji, letos pričakujemo kakšne novosti?

Lani je bila potrjena nova slovenska sorta 'KIS Slavnik', a semena do prihodnjega leta še ne bo mogoče kupiti. Gre za zelo zgodnjo sorto z debelimi ovalnimi gomolji s plitvimi očesi in svetlo rumenim mesom. Je kakovostna, primerna za kuhanje, pečenje in tudi pomfri vse do novega leta. Zaradi majhnega zanimanja pa smo s trga umaknili sorti 'Pšata' in 'KIS Mirna', saj ju nadomeščajo druge domače sorte.

V Sloveniji se največ proda sorte 'KIS Sora', ki je pozna večnamenska sorta. Razlog za njeno priljubljenost je izjemna kakovost. Spada v tip kuhanja A (solatni tip), ima čvrsto meso, se ne razkuha, primerna pa je za večino načinov uporabe, z izjemo tistih, ki zahtevajo rahlejšo konsistenco mesa (npr. za pire ali peko kruha).

Kje se prideluje seme slovenskih sort?

Seme slovenskih sort krompirja je pridelano v Sloveniji, natančneje pri kmetih Gorenjskem, izjemi sta kresnik in cvetnik, katerih semensko pridelavo smo pred dvema desetletjema, ko razmere za to pri nas niso bile ugodne, po pogodbi oddali na Nizozemsko.

Seme katerih domačih sort se dobi tudi kot ekološko?

V letu 2016 je mogoče dobiti po ekoloških načelih pridelano seme sort 'KIS Kokra' in 'KIS Vipava'.

Kaj bi svetovali, po kakšnih merilih naj vrtičkarski pridelovalec izbira seme in kdaj je primeren čas za nakup?

Pravi čas za nakup semena je že zdaj, posebno če bomo sadili zgodnji krompir, ki ga nameravamo nakaliti. Pridelovalci naj izbirajo seme glede na to, za kakšen namen bodo gomolje uporabili. Različne sorte so namreč različno uporabne, zato je pomembno, da poznamo vsaj osnovne podatke o njih. Te je mogoče najti v Sortnem izboru krompirja za leto 2016, ki je vsako leto objavljen v strokovnem časopisju in na spletni strani KIS. Na vrtu navadno sadimo zgodnejše sorte, od poznejših pa tiste, ki so bolj odporne proti krompirjevi plesni. Želimo si, da bi vrtičkarji dali prednost slovenskim, saj bodo tako pridelali zelo kakovosten krompir.

Po čem se tretirano seme razlikuje od netretiranega in katero priporočate za vrtičkarsko gojenje?

Večina semena iz drugih držav je tretiranega, domače je vse netretirano. Pri tem gre za dodajanje fungicidov na seme med skladiščenjem, da bi čim bolj preprečili razvoj skladiščnih bolezni. Domači pridelovalci tega ne počnejo, ker pri nas v ta namen ni registrirano in dovoljeno nobeno fitofarmacevtsko sredstvo. Ne glede na to, ali je bilo seme tretirano ali ne, mora izpolnjevati enake norme o kakovosti, zato pri gojenju med njima ni opaznih razlik. Gre bolj za načelno odločitev posameznika, kakšno seme bo uporabil.

Večinoma sta naprodaj dve debelini semena: normalno debelo, pri katerem so gomolji debeline od 35 do 55 mm sortirani na kvadratni mreži, in drobno debeline od 25 (28) do 35 mm. Že način kalibracije določa razlike v teži gomoljev iste debeline različnih sort. Gomolji podolgovatih sort so težji od okroglih, saj debelino ob prehodu skozi mrežo določa najožji del. Zato je pomembno, da pri odločanju za nakup semena upoštevamo tudi obliko gomoljev pri sorti. To ni tako kritično pri debelem, pri drobnem pa je lahko odločilno za uspešnost pridelave. Če so gomolji dolgi, so lahko tudi pri kalibraciji od 25 do 35 mm težji od 30 gramov. Nasprotno pri okroglih sortah lahko dosežejo težo le 20 ali celo manj gramov. Prav velikost in teža gomolja poleg fiziološke starosti določata povprečno število kalečih očes, pa tudi energijo kalitve. Število kalečih očes pri drobnih gomoljih je za približno 40 odstotkov manjše kot pri debelih. To v nasadu nadomestimo tako, da drobne sadimo gosteje. Le tako lahko dosežemo zadostno število stebel na kvadratni meter, ki pri jedilnem krompirju znaša od 18 do 25.

Ob neugodnih rastnih razmerah pri saditvi drobnejšega semena opažamo tudi do polovico manjši pridelek, tako da si lahko hitro izračunamo, da se nakup drobnega semena pogosto ne splača. Zanj se odločimo le, če mu lahko zagotovimo optimalne razmere za rast: najboljša rodovitna tla, optimalen čas saditve, da prilagodimo tehnologijo pridelovanja (gostejša saditev, poznejše osipanje). Za to lahko poskrbimo na dobro založenih tleh, posebno če je mogoče tudi namakanje. Pri nekaterih sortah z večjim številom drobnejših gomoljev in nedeterminantnim tipom rasti (pri katerem se razvije bujna cima) lahko z drobnim semenom dosežemo primeren pridelek in celo ugodnejšo debelino gomoljev. Tipična predstavnica takih sort je slovenska bistra.

Kako naj beremo deklaracijo na semenskem krompirju?

Kakovostno seme je zdravo, sortno čisto, primerne debeline in fiziološke starosti. To nam zagotavlja rastlinski potni list (RPL), ki je uradna etiketa semenskega krompirja. Zagotavlja, da je bilo seme pridelano pod nadzorom kontrolne službe v skladu s predpisi. V Sloveniji so za izdajo RPL predpisani štirje pregledi semenskih nasadov na polju, kontrola bolezni po izkopu, pregled nedodelanega (nesortiranega in nepakiranega) in dodelanega semena pred odpremo. V skladu z evropsko zakonodajo naša kontrolna služba priznava RPL drugih držav, le pri prepakiranem uvoženem semenu sta potrebna ponovni pregled in izdaja nadomestnega RPL. Na RPL morajo biti natisnjeni vsaj naslednji podatki: ime sorte, kalibraža, semenska kategorija in stopnja znotraj nje, količina semena v pakiranju, datum pakiranja, država izvora, številka pridelovalca, uradna služba za potrjevanje, lahko pa tudi še nekateri drugi. Že barva rastlinskega potnega lista nam pove, za katero kategorijo semena gre: najvišja kategorija (zelo redko v prodaji) je predosnovno seme – ima belo etiketo z vijoličasto diagonalno črto, osnovno seme ima belo, kategorija, ki ji pravimo certificirano seme, pa modro. S sivo barvo je označeno nedodelano seme, oranžno­rjava barva RPL pa kaže, da gre za seme, ki izjemoma odstopa od ene od zahtev za izdajo RPL.

Črkovne oznake na RPL označujejo stopnjo semena. Mnogi pridelovalci menijo, da je za saditev primerno le elitno (E) seme. Vendar ta zmota pogosto prizadene denarnico, pravega učinka pa ni. Za povprečnega pridelovalca zadošča že katera od semenskih stopenj kategorije certificirano seme (npr. A, B, C). Seveda je v nekaterih primerih nakup semena višjih kategorij in semenskih stopenj upravičen, predvsem ko gre za območja semenske pridelave, kjer sicer želimo zmanjševati splošno raven okužbe z virusnimi boleznimi, v semenski pridelavi in morda še kje. V nekaterih državah je dosežena kakovost semena tako visoka, da so se odločili le za pridelavo osnovnega semena in višjih kategorij. Zato pri nekaterih sortah sploh ni mogoče kupiti certificiranega semena (modri RPL). V tem primeru se seveda odločimo za seme osnovnih kategorij (beli RPL), kot sta stopnji E in SE.

Kakšne so najpogostejše napake pri nakaljevanju krompirja?

Najpomembnejše je, da pred nakaljevanjem z gomoljev potrgamo vse razvite kaliče, saj ti preprečujejo kalitev in rast drugih očes. Gomoljev ne smemo v zabojčke natresti preveč na debelo, predvsem pa jih moramo postaviti na dovolj topel (od 15 do 20 °C) in svetel prostor. Če so na temnem, so novi kaliči svetli, krhki in se pri sajenju polomijo. Če bomo upoštevali vse te glavne ukrepe in pravočasno začeli nakaljevati (približno mesec pred sajenjem), bomo vzgojili utrjene do centimeter velike svetlobne kaliče.

Kaj pa napake pri sajenju oz. pridelavi?

Ena pomembnejših napak je saditev v prehladna tla. Ta se morajo ogreti vsaj na 8 °C, če želimo, da bo krompir začel kaliti in bo vznik hiter. V običajnih letih je to v osrednji Sloveniji v začetku aprila. V hladnejša tla lahko sadimo, če nasad pokrijemo s prekrivno tkanino ali zemljo prej ogrejemo s temno folijo.

Na vrtovih je najpogostejša napaka pregosta saditev. Pregosti poganjki oz. cima pomenijo veliko nevarnost za krompirjevo plesen in gnitje gomoljev, ki so tudi drobni. Najprimernejša gostota je štiri do pet gomoljev na kvadratni meter, pri čemer gosteje sadimo zgodnje sorte, gostoto pa prilagajamo še bujnosti nadzemne rasti. Krompir posadimo v vrste, vsaj 60 cm, še bolje 70 cm narazen, da imamo med rastjo dovolj prostora in zemlje za osipanje, s katerim preprečujemo zelenenje gomoljev in morebitno okužbo s krompirjevo plesnijo.

Nekateri vrtovi so pregnojeni, in to kljub uporabi le organskih gnojil, ki pa jih v velikih količinah dodajamo vsako leto. Ugotavljamo previsoko vsebnost vseh hranil: dušika, fosforja in kalija, ter pogosto tudi organske snovi. Za krompir je lahko problematična predvsem visoka vsebnost dušika, pa tudi organske snovi, ki med letom ob mineralizaciji sprošča še dodatne količine dušika. To povzroča pretirano rast cime, začetek nastavljanja gomoljev lahko zakasni tudi za dva ali več tednov, krompirjevka je prebujna in zato bolj dovzetna za okužbo s krompirjevo plesnijo, prihaja do povečanja sivenja, rjave pegavosti in votlega srca, manjše vsebnosti sušine gomoljev in s tem slabšega okusa, torej do poslabšanja kakovosti pridelka. Zato je modro, če pred saditvijo spomladi opravimo analizo tal in ugotovimo, kakšno gnojenje naš vrt sploh potrebuje.

Ali nasadu škodimo, če s hlevskim gnojem gnojimo šele spomladi, ne jeseni?

Posebno na težjih tleh priporočamo gnojenje z organskimi gnojili jeseni, čeprav tudi spomladi s tem ne povzročamo škode. Vsako dodajanje organske mase v tla jeseni ali spomladi ugodno deluje na tla in rastline. Seveda če ne pretiravamo, kakor sem ravnokar opisal. Bolj pomembno je, da gnojimo z dobro uležanim hlevskim gnojem. Ugotovljeno je, da uporaba svežega hlevskega gnoja ali zadelava večje količine rastlinskih ostankov (npr. slame) pri krompirju lahko poveča nevarnost za pojav navadne krastavosti. Svež hlevski gnoj z veliko slame sicer povečuje zračnost tal, kar je na zelo težkih tleh lahko ugodno, povečuje pa tudi nevarnost za pojav suše v območju gomoljev, kar vpliva na okužbo z navadno krastavostjo.