Izhodišče za tale prispevek nam je pretekli teden v rubriki Prejeli smo v Delovi Sobotni prilogi dala dr. Lena Tajnšek z zapisom Kdo nam vsiljuje repično olje. Po besedah avtorice, po stroki živilske tehnologinje, gre za dve sorodni, na videz podobni, a genetsko različni rastlini iz družine križnic. Ogrščica z latinskim imenom Brassica napus var. napus je naravni križanec med repico in zeljem in je bližja kolerabi, repica, latinsko Brassica rapa ssp. oleifera, pa repi. Če na kratko povzamemo njeno razlago, se repično olje zaradi vsebnosti za organizem škodljive kisline eruka v prehrani ljudi že desetletja ne uporablja več, se pa tako drugod po Evropi kot v Sloveniji spodbuja pridelava ogrščice, katere olje ima bistveno manj teh kislin. V zadnjih desetletjih je zaradi novih, bistveno izboljšanih sort njeno jedilno olje postalo zelo cenjeno.

Ni dvoma, da slovenski agronomi dobro razlikujejo ti križnici in tudi s strokovnim poimenovanjem teh poljščin v slovenščini nimajo težav, zatakne pa se pri olju, pri katerem se zlasti velike domače oljarne oklepajo napačnega imena. Strokovnjaki so že pred desetletji opozarjali, da je zmedo v slovensko poimenovanje prineslo nekritično prevajanje srbohrvaških imen v minulih desetletjih. Oljni ogrščici namreč pri sosedih pravijo repica, medtem je oljna repica pri njih ogrštica. A ker je navada železna srajca, pri Slovencih tudi, če je sporna ali napačna, je olje ogrščice, ki prihaja na police domačih trgovin, še vedno "repično".

S podobnimi zadregami, pravzaprav zmotnim poimenovanjem, imamo opraviti tudi pri dveh čudovitih prebivalcih morja, rarogu in jastogu. V slovenskem poimenovanju je rarog rak, ki ima močan, mesnat rep, in šibke klešče, jastoga pa odlikuje spoštovanja vreden par okončin s kleščami. Ta dva izpostavljena dela telesa sta seveda cenjena tudi v kulinariki, in marsikdaj boste v slovenskih receptih in jedilnih listih naleteli na hrvaško poimenovanje.