Za priznanje se potegujejo družinske hiše, namenjene eni oziroma največ dvema družinama, nagradijo pa po eno iz vsake avstrijske dežele, skupaj devet. Nagrajene hiše niso velike: v glavnem imajo od 150 do 200 m2 bivalne površine. Najboljšo hišo leta 2011 je žirija izbirala med 128 projekti in pri tem upoštevala funkcionalna, energijska, estetska, ekonomska in ekološka merila. Poudarila je, da je pri projektih izstopala raznolikost uporabe lesa, pa tudi občudovanja vredna raznovrstnost minimalističnih konstrukcij in fasad. Ne nazadnje pa se bogastvo dobrih idej kaže tudi v ureditvi notranjosti, kjer je bilo mogoče videti celo pahljačo različnih slogo – od bogato elegantnih do špartanskih. Tokrat predstavljamo zmagovalne hiše iz petih dežel.

Gradiščansko: Obnova Trikotne domačije

Na južnem Gradiščanskem so bile domačije tradicionalno zgrajene tako, da so hiša in gospodarski objekti obdajali trikotno dvorišče. Domačija v vasi Ollerdorf pri Güssingu, ki je bila do osemdesetih let kmetija, je bila za arhitekte pravi izziv. Z obnovo so večinoma ohranili prejšnji videz, a ne v celoti, saj so odprli streho in jo nadgradili. Popolnoma so ohranili stare stanovanjske prostore in kleti, nekdanje staje pa so preuredili v nove bivalne prostore na več ravneh.

»Tipična trikotna domačija je znova zaživela, le da se zdaj uporablja drugače. Razigrana predstavitev starih oblik je dokaz samozavesti mladih arhitektov, pa tudi izjemno dobrega občutka za prostor. Kompleks, ki je domiselno umeščen v prostor, je s svojo kombinacijo starega in novega videti, kakor da se je naravno izoblikoval okoli notranjega dvorišča. Groba zunanjost se nadaljuje tudi v notranjosti objekta, kjer ostaja v napetem dialogu z izjemno natančnimi detajli. Pred nami je izjemen rezultat,« pravi Erich Kugler iz Arhitekturnega prostora Gradiščanskega.

Koroška: Hiša SUS

V neposredni bližini Celovca se je na enem od rekreacijskih območij dvonadstropna Hiša SUS lepo vključila v sicer nič kaj homogeno strukturo naselja. Zgrajena je iz lesa po standardih pasivne hiše. Problem pomanjkanja sončne svetlobe zaradi bližine gozda so rešili tako, da so svetlobo spustili vanjo tudi skozi streho. Žirija je hišo pohvalila kot dober primer oblike, ki se prilagaja funkciji.

»Zunanje izbokline, ki so na prvi pogled nenavadne, se izkažejo kot sila koristne v notranjosti. Z njimi so povečali naravno osvetljenost, z nekaterimi pa so prostore podaljšali na območje zunaj osnovnih zidov,« pravi Roland Winkler iz Hiše arhitekture Koroške. »Zelo dobro proporcionirani bivalni prostori so opremljeni z izbranimi materiali. Hišo krasijo izjemno skladen splošni vtis in ustrezno izdelani detajli.«

Spodnja Avstrija: Vila Martinstrasse

Vilo v Klosterneuburgu so zgradili na eni od gradbenih praznin med na gosto nanizanimi poslopji. V projektu in gradnji prevladujeta logika goste mestne prekritosti prostora z objekti in težnja po naravnem okolju. Deli enonadstropne hiše se prepletajo kar s štirimi dvorišči, ki ustvarjajo prostor, sestavljen iz vrste kvadratov. Fasada, ki gleda na ulico, ima malo odprtin. V stanovanjski kompleks vodi ozek prehod z ulice, ki se spusti za 1,3 metra do vhodnih vrat, kjer so pomožni prostori. Nad temi sta v medetaži pokrita loža in bazen, od koder je dostop do zadnjega vrta, ki je deloma zatravljen. Večina prostorov meji na različne dele dvorišča in se pravzaprav »prebijajo« med njimi. Svetli, povezani prostori stanovanjskega dela hiše, njihovo medsebojno dopolnjevanje in prepletanje stanovanjskega prostora z dvoriščem so zagotovo izjemna rešitev, meni Martina Beth Sedelmayer iz Arhitekturne mreže Spodnje Avstrije.

Štajerska: Hiša F

Nedaleč od meje s Slovenijo in Gradca stoji tudi Hiša F. Elegantno poslopje je zgrajeno iz betona, lesa in stekla. V notranjosti si v nizu sledijo osnovne dejavnosti – kuhanje, obedovanje, počivanje, kopanje in spanje, kar stanovalcem po svoje zagotavlja tisto, kar se imenuje »hitro stanovanje«. Hiša ima kar nekaj zanimivih detajlov, kot je »slap«, po katerem odteka deževnica s strehe nad oknom dnevne sobe.

Dietger Wissounig iz Hiše arhitekture Gradca pravi, da so ga navdušili materiali, iz katerih je zgrajena hiša: različne vrste lesa iglavcev, beton, črno pobarvano jeklo in eleganten ter skrivnosten les japonske češnje s svojimi pretanjenimi linijami. Kombinacija vseh teh materialov ustvarja veselo napetost. »Steklo klimatsko varuje hišo pozimi, v toplejših mesecih pa je mogoče premakniti večje dele fasade in hišo spremeniti v verando, s katere lahko stanovalci uživajo ob pogledu na prelepo naravo,« pravi Wissounig.

Zgornja Avstrija: Hiša S

V starem mestu Steyer stoji Hiša S, uspešen primer posodabljanja stavbe, zaščitene z zakonom o varstvu kulturne dediščine. Fasado so skrbno obnovili. Med obnovitvijo notran­josti pa so v najvišjem, tretjem nadstropju okoli na novo zasnovanega atrija ustvarili novo strukturo. Ker stoji hiša na strmem pobočju, je izhod na vrt prav v tem tretjem nadstropju. Z obnovo so izpolnili tudi zahteve energijske učinkovitosti stavb, pri čemer igra pomembno vlogo raba sončne energije. »Hiša z zanimivo gradbeno zgodovino, saj je bila deloma porušena, hkrati pa velja za kulturni spomenik, je postala vzorčni primer premišljenega saniranja in povečevanja stavb iz 16. stoletja,« poudarja Peter Schnei­der iz Arhitekturnega foruma Zgornje Avstrije.