Okroglo mizo z naslovom Energija in potrošniki je skupaj z nevladnima organizacijama Greenpeace in Zvezo potrošnikov Slovenije organiziralo društvo za sonaraven razvoj Focus. Govorci so spregovorili o nekaterih izzivih, s katerimi se srečujemo na področju energetike in ukrepih, ki bi jih morali za boljši jutri sprejeti še danes.

Peter Otorepec iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je uvodoma predstavil posledice, ki jih ima onesnaževanje fosilnih virov na zdravje ljudi. Izpostavil je, da največjo grožnjo predstavljajo prav manjši delci, ki jih naše telo ne zazna, ti pa posledično pridejo tudi do pljuč.

Poleg različnih vrst rakavih obolenj je posledica onesnaženega zraka velikokrat astma. Z njo po besedah Otorepca samo v Ljubljani ob prometnicah živi več sto otrok.

Urška Dolinšek z ministrstva za infrastrukturo je medtem predstavila pripravo energetskega koncepta Slovenije, ki naj bi bil pripravljen v prvi polovici prihodnjega leta. Kot je pojasnila, so izhodišča za pripravo omenjenega dokumenta mednarodne zaveze, predvsem na ravni EU pa tudi širše. Večina teh zavez se nanaša na zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, to pomeni nujno zmanjšanje porabe fosilnih goriv.

Dolinškova je izpostavila pariški sporazum, ki med drugim predvideva, da morajo podpisnice do leta 2030 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov na ravni unije za 40 odstotkov v primerjavi z letom 1990.

Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije je ob tem opozoril, da morajo biti potrošniki pri nakupu naprav pozorni, saj mnoge niso tako dobre, kot piše na papirju. Na zeleno zavest potrošnikov sicer po njegovih besedah trka vse več proizvajalcev, pri čemer pa je treba biti pozoren, saj se na trgu pojavljajo tudi izdelki, ki so lahko cenovno ugodni, a kakovost zraka le poslabšujejo.

Dotaknil se je tudi izpustov v prometu, na tem področju smo po njegovih besedah deset let spali, je pa Volkswagnov škandal z goljufanjem na testih izpušnih plinov po njegovem mnenju zadeve začel premikati v pravo smer.

Katja Hus iz Greenpeaca v Sloveniji pa je kot primer dobre prakse v zadnjem času izpostavila, da je nizozemski parlament pred kratkim izglasoval zaprtje zadnjih petih premogovnih elektrarn. To je po njenem mnenju odločnost in zavezanost, kakršno potrebujemo. Prehod na zelene vire energije je po njenih besedah nujen in se že dogaja, mora pa biti proces hitrejši, je dejala.

Tomislav Tkalec iz društva za sonaraven razvoj Focus pa je izpostavil, da je elektroenergetski sektor star več kot 100 let, spremembe pa so se ves čas dogajale. Pri nas je bilo na primer leta 1995 zgolj nekaj velikih elektrarn, danes jih je že čez 3000. Pri tem je sicer izpostavil dejstvo, da v preteklih dveh letih na omrežje ni bila priključena skoraj nobena nova.

V Greenpeacu Slovenija so sicer pred kratkim v sodelovanju z društvom Focus pripravili poročilo, v katerem so ocenjevali potencial proizvajalcev sončne, vetrne in hidro energije pri nas. Izsledki pa so med drugim pokazali, da bi lahko do 2050 že 902.000 ljudi v Sloveniji proizvajalo lastno električno energijo.