Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

S čim gospodarno ogrevati?

Visoki stroški za ogrevanje so zaradi nenehnega naraščanja cen fosilnih goriv za marsikatero slovensko gospodinjstvo strošek, ki ga družinski proračun le težko prenese. Razmislek o posodobitvi ogrevalnega sistema je zato pred začetkom kurilne sezone še kako na mestu. Na trgu so različne možnosti, zato se je težko odločiti o optimalni rešitvi, poleg tega je treba upoštevati, da so rešitve, ki zahtevajo majhno naložbo, praviloma manj varčne in nasprotno. S posodobitvijo ogrevalnega sistema je neposredno povezana tudi varčna priprava tople sanitarne vode, ki je v večini primerov prav tako negospodarna.

Ogrevanje z električno energijo spada med najdražje načine ogrevanje, ne glede na to, kako je izvedeno. Pri posodobitvi ogrevalnega sistema v obstoječi hiši se mu zato izognemo, v novogradnjah pa potratno ogrevanje prostorov in sanitarne vode z elektriko ni več dovoljeno (razen izjemoma).

Med najdražjimi je prav tako sistem ogrevanja na utekočinjeni naftni plin (UNP). Uporabo omenjenih dveh sistemov energijski svetovalci odsvetujemo in tudi pri svojem delu opažamo, da se ljudje zanju le še redko odločajo, pa naj gre za posodobitev ogrevalnega sistema v obstoječi hiši ali za novogradnjo.

Najbolj razširjen negospodarni sistem ogrevanja je še vedno ogrevanje z ekstra lahkim kurilnim oljem, pogosto v kombinaciji z drvmi. To so energijsko najbolj potratni kombinirani kotli s tehnologijo izpred petdesetih ali več let. Izkoristki kombiniranih kotlov, ki so pogosto tudi predimenzionirani, so okoli 65-odstotni, pri starejših so lahko še manjši. Če imate v kurilnici star kombinirani kotel, posodobitve ogrevalnega sistema pa si ne morete privoščiti, svetujem, da v teh časih namesto z dragim kurilnim oljem ogrevate z bistveno cenejšimi drvmi.

Negospodarni sistemi ogrevanja si, kakor lahko vidite v tabeli 1, sledijo v naslednjem vrstnem redu: ogrevanje na električno energijo, UNP in kurilno olje. Tudi sistem ogrevanja na zemeljski plin z zastarelim nizkotemperaturnim kotlom s slabšim izkoristkom se ne uvršča več med varčne sisteme, kar pa ne velja za kondenzacijske kotle. Razlika je najmanj 15-odstotna, pri najslabših pa celo do 31-odstotna, odvisno od starosti, izkoristka in izvedbe obstoječega plinskega kotla.

Izbiramo samo med varčnimi sistemi

Kaj torej izbrati? Splošnega recepta ni. Priporočljivo je poiskati pomoč in nasvet strokovnjaka, podrobno analizirati konkretni primer, razčistiti še finančne in druge mož­nosti, naravne danosti, podnebne razmere in podobno. Vsak sistem ogrevanja namreč ni primeren za vsako hišo, morda je celo neizvedljiv (zemeljski plin, denimo, določena izvedba toplotne črpalke, tudi uporaba lesne biomase ne pride povsod v poštev ...).

Poudariti je treba, da tabele ne vključujejo dveh gospodarnih sistemov ogrevanja – toplot­nih črpalk in daljinskega ogrevanja v individualnih stavbah, prav tako niso obravnavani sistemi ogrevanja v stanovanjskih blokih.

Kurilno olje, na primer, je za 24 odstotkov dražje od zemeljskega plina (stolpec 4 v tabeli 1). Če sistem ogrevanja na kurilno olje s starim, predimenzioniranim kombiniranim kotlom s 65-odstotnim izkoristkom zamenjamo s kondenzacijskim grelnikom na zemeljski plin, bodo prihranki 43-odstotni. Če zamenjamo oljni kotel s 75-odstotnim izkoristkom s kondenzacijskim na zemeljski plin, pa bomo stroške ogrevanja zmanjšali za 35 odstotkov.

Pogosto vprašanje je tudi, ali se bolj splača ogrevanje s sodobnim oljnim kotlom na kurilno olje s 85-odstotnim izkoristkom ali ogrevanje s peleti. Odgovor je preprost: ogrevanje s peleti je za polovico cenejše kot s kurilnim oljem. Če star kombinirani oljni kotel zamenjamo z novim peletnim, bo ob današnjih cenah ogrevanje cenejše za 61 odstotkov. (Primerjave so v tabeli 1 – stolpec 6 in 7, izračunani prihranki in primerjave med vsemi sistemi ogrevanja pa v tabeli 2.)

Obdržimo obstoječi kotel

Kurilno olje je še vedno najpogostejši energent v slovenskih gospodinjstvih. Za deset let star oljni kotel bi težko rekli, da je varčen, a ga kljub temu še ni treba zamenjati z novim. Stroške za ogrevanje je mogoče znatno zmanjšati z razmeroma majhno naložbo v predelavo kotla, da bo ta obratoval na druge energente, kot so zemeljski plin, peleti, drva in podobno. Vendar, poudarjam, naštete rešitve niso vedno izvedljive, podrobno je treba preučiti vsak konkreten primer, poleg tega jih priporočam le izjemoma, kadar res ni druge možnosti.

Na obstoječem oljnem kotlu lahko zamen­jamo oljni gorilnik s plinskim, da lahko uporabljamo zemeljski plin. Kotlu lahko prigradimo kondenzacijski izmenjevalnik dimnih plinov, kar omogoča gospodarnejšo rabo kurilnega olja. Tretja možnost je, da oljni gorilnik zamenjamo s plinskim in hkrati prigradimo kondenzacijski prenosnik toplote – kotel bo obratoval na zemeljski plin v kondenzacijski tehniki.

Oljni gorilnik lahko zamenjamo tudi z gorilnikom za pelete, lahko pa si ob obstoječem oljnem kotlu omislimo novo »ogrevalno« toplotno črpalko zrak/voda in imamo tako imenovani bivalentni sistem ogrevanja.

Ogrevalni sistem je le en člen

Opisani varčevalni ukrepi so največkrat nezadostni, če nismo izvedli še nekaterih drugih. Posodobitev ogrevalnega sistema je nam­reč le en člen v verigi, ki zagotavlja manjšo rabo energije za ogrevanje. Poskrbeti je treba še za gospodarno pripravo tople vode, zamenjati okna, toplotno izolirati fasado in streho, priporočljivo je vgraditi sistem prezračevanja z rekuperacijo. To velja tako za obstoječe in nove eno- ter dvodružinske hiše kakor za večstanovanjske stavbe, kjer je potrebno.

Številke v tabelah nazorno dokazujejo, da se vsak negospodaren sistem splača zamenjati, saj so finančni prihranki tako veliki, da se vložek povrne v razmeroma kratkem času. Pri večji rabi energije v večjih in manj varčnih stavbah so prihranki še večji. Z nenehnimi podražitvami energentov se bodo prihranki še večali in vračilne dobe krajšale.

---

Cene v tabeli veljajo za ljubljansko regijo in vključujejo DDV, malenkostne razlike v primerjavi z drugimi regijami pa nimajo večjega vpliva na končno odločitev. Tabela je narejena za pogosto letno rabo koristne energije 15.000 kWh, ki je določena na podlagi izračuna toplotnih izgub stavbe. Vse nabavne cene energentov (stolpec 2) so pri znani kurilni vrednosti preračunane v kWh končne energije, da jih lahko med seboj primerjamo. Pri pretvorbi energentov v toploto nastanejo toplotne izgube, ki niso zajete v koristni energiji. V cenah koristne energije so upoštevani ocenjeni povprečni letni izkoristki naprav in fiksni stroški pri zemeljskem plinu in elektriki, označeni z **. Če želimo primerjati cene energentov med seboj, vzamemo ceno končne energije v stolpcu 4. Za primerjavo gospodarnosti sistemov ogrevanja je bistveno bolj pomembna cena koristne energije. Cene energentov v praksi ni smiselno primerjati, ker ne upoštevajo izkoristkov in fiksnih stroškov. Varčnost sistema ogrevanja je torej podana s ceno koristne energije. Stolpec 7 prikazuje energijske prihranke v odstotkih; če primerjamo npr. izbrani negospodarni sistem na kurilno olje s 65-odstotnim izkoristkom z vsemi drugimi sistemi ogrevanja. Sistem sem izbral, ker je v gospodinjstvih najbolj pogost.

Če razmišljamo o zamenjavi katerega koli izmed naštetih negospodarnih ogrevalnih sistemov z gospodarnejšim, lahko v tej tabeli dobimo podatek o višini prihranka.

Prihranki so toliko večji, kolikor ima zamenjani sistem slabši izkoristek in kolikor je sistem, ki ga primerjamo, gospodarnejši – prihranki so od 13- do 75-odstotni, odvisno od cen in rabe energije ter izkoristkov. Iz zgornjega dela tabele lahko razberemo, koliko prihranimo, če negospodarni sistem zamenjamo z gospodarnejšim, v spodnjem pa so navedene razlike v prihrankih med posameznimi varčnimi sistemi ogrevanja. Če smo, na primer, v dilemi, ali izbrati kotel na pelete ali kotel na polena, izračun pokaže, da je ogrevanje s poleni za 29 odstotkov cenejše kot ogrevanje s peleti.

Zgornja tabela prikazuje konkretne številke o stroških ogrevanja, o prihrankih, če zamenjamo star kotel na kurilno olje (s 65- ali 75-odstotnim izkoristkom) s sistemom na pelete ali zemeljski plin s kondenzacijskim grelnikom. Ocenjeni sta tudi višina naložbe in vračilna doba.

Spodnja tabela velja za primer zamenjave negospodarnega sistema na UNP z varčnimi sistemi. Še večje razlike bi bile, če bi enako obravnavali zamenjavo ogrevanja z električno energijo z gospodarnim sistemom. Večje prihranke dobimo, če zamenjamo čim bolj negospodaren sistem ogrevanja s čim bolj varčnim. To je tudi odgovor na vprašanje, kaj se najbolj splača izbrati pri posodobitvi ogrevanja. Enaki sklepi veljajo za posodobitev negospodarne priprave sanitarne vode. Vračilna doba je odvisna od višine naložbe posodobljenega sistema ogrevanja in varčnosti obeh sistemov, starega in novega.


 

Komentarji

Mirko

Meni je dimnikar izmeril 95% izkoristek 30 let stare oljne peči z 10 let starim gorilcem, a je to drug izkoristek ?