Poleg sistemov na utekočinjeni naftni plin in električno energijo uvrščamo med negospodarne tudi sisteme na kurilno olje. Ogrevanje s tem energentom je tudi do 80 odstotkov dražje kot ogrevanje z drvmi, na primer. Med gospodarnimi sistemi ogrevanja pa je po besedah energetskega svetovalca Franca Kalana najbolje izbrati toplotno črpalko voda/voda oziroma lesno biomaso, če imamo seveda možnosti za to. Vgradnja toplotne črpalke voda/voda namreč ni vedno mogoča, prav tako ne ogrevanje z lesno biomaso.

»Pri zemeljskem plinu pride v poštev samo izvedba s kondenzacijskim grelnikom. V večstanovanjskih stavbah je sistem na daljinsko ogrevanje veliko bolj varčen kot sistem na zemeljski plin. Pri tem pa je treba opozoriti, da moramo pri izbiri ogrevalnega sistema upoštevati več dejavnikov, lokalne razmere, naravne danosti in podobno,« našteva sogovornik. Razlogov, da se pred končno odločitvijo temeljito posvetujemo s strokovnjakom, je torej več kot dovolj.

Kalan toplo priporoča čimprejšnjo zamen­javo negospodarnega ogrevalnega sistema z varčnejšim, ki izkorišča enega izmed obnovljivih virov: »Prihranki bodo največji (več kot 70-odstotni), če bomo zamenjali najbolj negospodaren sistem z najbolj gos­podarnim, na primer sistem na utekočinjeni naftni plin s toplotno črpalko TČ voda/voda.«

Med razlogi, zaradi katerih se je smotrno odločiti za ogrevanje z obnovljivimi viri, je tudi njihova cena. Ta je v primerjavi s cenami fosilnih goriv stabilna, poleg tega so obnovljivi viri tako rekoč neomejeni, poudarja Franc Kalan: »Zaloge ekstra lahkega kurilnega olja so med vsemi fosilnimi gorivi najmanjše, po zadnjih podatkih jih je le še za približno 50 let, zato je pričakovati, da bo njegova cena v prihodnje še bolj naraščala. Enako velja za utekočinjeni naftni plin. Poleg tega je cena nafte zelo občutljiva na svetovna politična in ekonomska dogajanja, na tečaj ameriškega dolarja, močno je odvisna od ponudbe in povpraševanja … Tudi cena zemeljskega plina se usklajuje mesečno in glede na zadnje dogodke lahko pričakujemo zvišanje cen tega energenta.«

Cene električne energije v Sloveniji so po sogovornikovih besedah v primerjavi s preostalim svetom nizke, zaostajajo za cenami v EU, zato je realno pričakovati, da bomo za elektriko plačevali vedno več. »Cene energentov se torej spreminjajo, vendar manjše spremembe ne morejo bistveno vplivati na odločitve pri izbiri optimalnega sistema ogrevanja. Upoštevati pa je treba višino naložbe v posodobitev sistema in njeno vračilno dobo,« dodaja Kalan.

Pojasnilo k tabeli

Vse nabavne cene energentov v stolpcu 2 so pri znani kurilni vrednosti preračunane v kilovatne ure končne energije, da jih lahko primerjamo med seboj. Če pri pretvorbi v toploto upoštevamo še fiksne stroške in povprečni letni izkoristek, dobimo ceno koristne energije. Cene končne energije iz stolpca 4 so merilo za primerjavo energentov (goriv), cene koristne energije pa za primerjave gospodarnih in negospodarnih sistemov ogrevanja (stolpec 6).

Poglejmo primerjavo ogrevanja s kondenzacijskim plinskim grelnikom in kotlom na pelete: ceno koristne energije pri zemeljskem plinu (0,077 evra/kWh) delimo s ceno koristne energije pri peletih (0,069 evra/kWh), rezultat 1,12 pa pomeni, da je ogrevalni sistem s kondenzacijskim plinskim grelnikom za 12 odstotkov dražji od sistema na pelete.

V stolpcu 7 so prihranki vseh sistemov v primerjavi s kurilnim oljem (kotel s 70-odstotnim izkoristkom).

Pri izdelavi tabele cen je energetski svetovalec upošteval nekatere dejavnike, ki po njegovih izkušnjah vplivajo na rezultate. To so letna raba koristne energije, izkoristki sistemov ogrevanja, cene dobaviteljev energentov, ocena grelnega (delovnega) števila pri toplotni črpalki, dodatni drugi vir bivalentnega ogrevanja pri toplotni črpalki in podobno.

»Primerjalno tabelo lahko uporabimo tudi pri izbiri priprave tople vode. Dejstvo je namreč, da ogrevanje sanitarne vode s centralnim ogrevalnim sistemom ni vedno gospodarna rešitev, še zlasti ne zunaj kurilne sezone, ko je ogrevalna naprava zelo malo obremenjena. Veliko bolj smotrno je izbrati sanitarno toplot­no črpalko zrak/voda ali sončne kolektorje, denimo. Izjema je ogrevanje sanitarne vode z ogrevalno TČ,« dodaja sogovornik.