Tako različne motive v prid trenutno tudi v Sloveniji najbolj »vroči« obliki ogrevanja so potrdili tudi naši sogovorniki, ki smo jih prosili, naj povzamejo prednosti najnovejših tehnologij in izdelkov. 

Toplotne črpalke

Proizvajalcem vseh tipov teh naprav (voda/voda, zemlja/voda, zrak/voda) je skupno, da si prizadevajo za daljšo življenjsko dobo naprav, čim boljše krmiljenje z upravljanjem in nadzorom na daljavo, manjšo hrupnost, predvsem pa čim bolj učinkovito delovanje, izraženo z grelnim številom (COP) oz. razmerjem med porabljeno električno energijo in oddano toploto. Čeprav so dolgoročno veliko ugodnejša možnost toplotne črpalke (TČ) tipa zemlja/voda, se velika večina uporabnikov v Sloveniji odloči za tip zrak/voda, ki zahteva manjši poseg tako v okolje kot denarnico. Seveda moramo pri tipu zemlja/voda in voda/voda na parceli v bližini hiše na razmeroma veliki širini ali globini razpel­jati vode, ki nato uporabljajo geotermalno energijo, za sistem zrak/voda pa zadostuje že malce večji prostor na dvorišču za postavitev izmenjevalnika.

Geotermalne črpalke

Yasin Jodeh iz podjetja Atlas trading iz Vojnika, ki na slovenskem trgu ponuja TČ švedskega proizvajalca Thermia, je opozoril prav na konstantno ugodne delovne razmere, v katerih delujejo geotermalne črpalke, katerih del so bodisi horizontalni zemeljski kolektor, vertikalna geosonda ali tokokrog podtalne vode. Geotermalne TČ namreč ne glede na zunanje okolje delujejo na hladni strani v temperaturnem območju med 0 in 10 °C, na topli strani pa po potrebi od 35 °C za talno ali 50 °C (ali več) za radiatorsko ogrevanje in toplo sanitarno vodo, medtem ko mora denimo TČ zrak/voda pozimi pri ekstrem­no nizkih temperaturah proizvesti največ energije, v poletni vročini, ko morajo greti sanitarno vodo na visoko temperaturo, pa je »hladna« stran krogotoka zelo vroča, kar zelo obremenjuje sestavne dele. 

Kot predstavnika nove generacije geotermalnih toplotnih črpalk, ki uporabljata enako tehnologijo, je izpostavil modela Diplomat Inverter za stanovanjske in manjše poslovne objekte z močjo 3–17 kW ter Mega za večje stavbe z močjo 1400 kW. Njuna posebnost pri ogrevanju sanitarne vode je, da s tehnologijo HGW – gretjem vode s pregretimi parami hladiva – izkoriščata toploto na najvišji temperaturni ravni, takoj ob izstopu vročega plina iz kompresorja, ki razvija temperature tudi nad 100 °C. Pri tako visoki temperaturi bi pri klasičnem krogotoku toplotnih črpalk večina toplote ostala neizkoriščena, ti črpalki pa del te energije preneseta v grelnik sanitarne vode in tako skoraj brez stroškov ogrejeta vodo na visoko temperaturo, tudi več kot 80 °C. Preostanek gre potem v ogrevanje prostorov bodisi prek radiatorjev (do 65 °C) ali talnega ogrevanja (do 35 °C). Njuna dodatna prednost je po sogovornikovih besedah možnost pasivnega hlajenja s prenosom odvečne toplote iz objekta v zbiralnik pod zemljo ali v podtalno vodo. Kadar je potrebno močnejše, aktivno hlajenje, pa odvečno toploto preneseta najprej v grelnik sanitarne vode in šele nato »pod zemljo«.

Toplotne črpalke zrak/voda

Drugi naši sogovorniki so se osredotočili na TČ tipa zrak/voda, bodisi za ogrevanje prostorov in sanitarne vode bodisi samo za sanitarno vodo. 

Samo ogrevanju sanitarne vode je namenjena TČ Smax podjetja Kronoterm iz Braslovč, ki je marca na švicarskem inštitutu WPZ dosegla najboljši rezultat med testiranimi sanitarnimi toplotnimi črpalkami znotraj svoje kategorije. Segreje lahko do 576 litrov vode naenkrat, in sicer brez drugih grel. Takšna kapaciteta je primerna predvsem za zelo velika gospodinjstva, z osmimi do desetimi člani, ki večkrat na dan porabijo veliko vode, npr. za kopalno kad, ali pa imajo bazen. Vezava več črpalk hkrati omogoča uporabo v večjih turističnih in drugih objektih. Grelno število naprave (COP) po standardu EN 16147:2017 je 3,85, po standardu EN 16147:2017 pa 3,20. Njena toplotna moč je 4 kW, maksimalna grelna moč (z dvema dodatnima grelcema) pa 8 kW. Barbara Guček iz Kronoterma kot njeni dodatni prednosti navede še majhno hrupnost, 60 dB(A) na oddaljenosti en meter, kar je primerljivo z večino manjših sanitarnih toplotnih črpalk, in posebno izvedbo protilegionelne zaščite, pri kateri se ves volumen vode pregreje na nastavljeno temperaturo. Mogoče jo je kombinirati z drugimi viri ogrevanja.

Lastnosti najnovejših modelov TČ zrak/voda, ki sta jih poudarila naša zadnja sogovornika, so učinkovito delovanje tudi pri zelo nizkih temperaturah zunanjega zraka pozimi, zvišanje energijske učinkovitosti in zniževanje hrupnosti zunanje enote. Po besedah Petra Škantlja iz podjetja Knut, zastopnika švedskih TČ Nibe, ima nova serija F2120 zelo široko delovno območje, saj vodo ogreje na 63 °C do zunanje temperature –25 °C. Njeno letno grelno število (SCOP) celo presega 5,0, pravi Škantelj. Peter Keršan iz podjetja Ream iz Trzina pa omeni toplotne črpalke zrak/voda proizvajalca Mitsubishi Electric, ki ohranjajo 100-odstotno nominalno moč vse do zunanje temperature –15°C pri izstopni vodi 55 °C, delujejo pa celo pri zunanji temperaturi do –28 °C.