Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Kamini in kaminske peči: varni 
v toplem domu

Žareči plameni v temačni sobi niso le simbol romantike, kamini in kaminske peči so predvsem praktična izbira za dni, ko je treba stanovanje dodatno ogreti ali pa smo iz takšnih ali drugačnih razlogov ostali brez običajnega ogrevanja. Toda zaradi kaminov se v Sloveniji na leto zgodi približno deset nesreč zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom, vedno pa je zraven tudi kanček strahu pred požarom. Kako uživati v toplini doma in se hkrati počutiti varno?

Predvsem je treba upoštevati, da so naši domovi drugačni, kakor so bili nekoč. Zaradi novih oken so stanovanja zrakotesna, zato lahko, če ne prezračujemo dovolj, v prostoru začne primanjkovati zraka. Zaradi tega nastane v kaminu podtlak in ta v prostor potisne ogljikov monoksid. Vendar to ni težava, če ima kamin ali kaminska peč lasten dovod zunanjega zraka. »Če ga nima, kurilno napravo odsvetujemo,« pravi Zvonko Luzar, čigar družina se že 45 let ukvarja s postavljanjem kaminov in peči.

Zaradi zrakotesnosti oken in bivalnih prostorov so zlasti nevarni odprti kamini. Zakon jih sicer ne prepoveduje, vendar jih sogovornik odločno odsvetuje. »Težava niso iskre, ki bi morda preskočile v prostor, ampak okna in kuhinjske nape, ki so danes izjemno močne. Iz prostora srkajo zrak, in če ga v njem ni več, ga potegnejo iz kamina, s tem pa tudi ogljikov monoksid,« pojasni.

Nevarnost podtlaka v prostoru

Ta nevarnost je še posebno velika pri pasivnih in nizkoenergijskih hišah, zato zanje veljajo posebna pravila. »Pri obojih mora biti dovod zunanjega zraka zares zrakotesen, pri pasivnih hišah pa je zelo pomembno tudi, da ima kamin certifikat o zrakotestnosti. Če ni zrakotesen, obstaja nevarnost, da bo kuhinjska napa iz njega posrkala ogljikov monoksid. Druga težava je rekuperacija. Prezračevalne naprave lahko v prostoru ustvarijo podtlak in vanj potegnejo ali dim ali ogljikov monoksid,« pojasnjuje Zvonko Luzar.

V pasivnih in nizkoenergetskih hišah je nujno tudi ločeno odvajanje plinov, raven ogljikovega monoksida v prostoru pa nadzoruje senzor. Po zakonu ga mora imeti vsaka kurilna naprava, ki zrak, potreben za zgorevanje energenta, zajema iz prostora, v katerem je nameščena, torej nima svojega dovoda. Detektor mora biti nameščen 30 centimetrov pod stropom, toliko pa mora biti oddaljen tudi od kota.

Dimnik

Poleg zrakotesnosti stanovanj moramo biti pozorni tudi na dimnik, zlasti če je zidan. »Ti dimniki povzročajo ali požare ali slab vlek in zato uhajanje ogljikovega monoksida v prostor.« Za večjo varnost strokovnjaki pred nakupom kamina ali kaminske peči svetujejo pregled dimnika. Če dimnikar ne izda dovoljenja za priklop peči, je treba dimnik najprej sanirati.

»Lahko ga porušimo do tal in sezidamo novega ali ga strojno povrtamo in vanj vstavimo dimniške elemente iz inoksa. S saniran­jem se vlek poveča, tesnjenje je optimalno in kurjenje v kaminu ali peči je stoodstotno varno,« zagotavlja Zvonko Luzar. Vendar vsak dimnik ni primeren za vsako peč. Pelet­na na primer zahteva dimnik, ki je certificiran za ustvarjanje nadtlaka.

Peč je lahko od dimnika oddaljena največ tri metre, če bi jo želeli v prostoru postaviti kam drugam, je treba najprej izračunati vlek dimnika. Univerzalnega odgovora, katero mesto v stanovanju je najprimernejše za peč, tako ni, skoraj vedno pa velja, da so malo dražje peči varnejše od cenejših.

Kaminske peči v cenovnem razredu do 1000 evrov sodijo v hobi progam in so narejene iz temu primernih materialov: vratca niso ojačana, tesnilne vrvice na vratcih niso kakovostne, nekatere peči so tudi sestavljene iz posameznih delov. Zaradi slabega materiala se lahko vratca pod vplivom toplote sčasoma ukrivijo in niso več zrakotesna, podobno lahko ogljikov monoksid začne uhajati v prostor zaradi slabih tesnil.

Po sogovornikovih besedah je življenjska doba teh kaminov do 10 let, do 30 let pa bi morali delovati kamini iz profesionalnega programa, katerih cene se začnejo nekje pri 1200 evrih. Te peči morajo biti varjene, njihova vratca so ojačana in tesnila kakovostna, zato so tudi varnejše. Za nekaj več denarja, od 2500 evrov naprej, so lahko opremljene z elektronsko regulacijo in avtomatičnim dovajanjem zraka, zaradi česar drva v kurišču gorijo tudi do trikrat dlje in je njihova poraba do 50 odstotkov manjša. Če nismo vešči ročnega nastavljanja dovoda zraka, lahko drva namreč gorijo preveč in dogorijo prehitro, prostor pa preveč segrejejo in ga moramo ohlajati z zračenjem.

Kamini na drva neodvisni, na pelete potrebujejo elektriko

Po izkušnjah Zvonka Luzarja se pri nas stranke najbolj navdušujejo nad kamini na drva. Nekaj zato, ker ta gori v naravni obliki in ne povzroča nobenega hrupa, v nasprotju s peč­mi na pelete, pri katerih je denimo slišati, ko sistem v kurišče dovaja pelete. Veliko pomembnejši razlog pa je zanesljivost – večina ljudi namreč kupi kamin kot alternativni vir ogrevanja, če bi zmanjkalo elektrike. Kamin na drva je za svoje delovanje ne potrebuje, kamin na pelete jo, razen če je peč kombinirana, na pelete in drva, vendar je takšna že v višjem cenovnem razredu.

V tem razredu je drugačen tudi dovod zraka, saj je na spodnji strani peči vgrajen separator. »Primarni zrak gre z zunanje strani skozi separator ob stenah kamina navzgor, potem pa iz zgornjega dela nad kaminskim stropom spet nazaj v kurišče. Tak zrak je predogret, zato ima lahko kamin vso sezono enak izkoristek,« pojasnjuje Zvonko Luzar

Koliko toplote bo oddajala peč in kako dolgo potem, ko bo ogenj v njej ugasnil, je odvisno od njene moči in sposobnosti akumulacije toplote. »Povedano preprosto: čim težja je peč, toliko več akumulirane toplote imamo po prenehanju kurjenja. Da je peč težka, ne pomeni, da je tudi zelo velika, ampak to, da je v notranjosti dodatno obložena z akumulacijskim šamotom ali morda vulkanskimi kamni, ki v sebi zbirajo toploto in jo potem oddajajo.«

Skoraj vsak kamin ali kaminsko peč je mogoče priključiti tudi na centralno ogrevanje, bodisi talno bodisi radiatorsko, ter tako vso sezono vse stanovanjske površine in sanitarno vodo segrevati na enako temperaturo.

Kamini na bioetanol

Povsem drugače od klasičnih pa delujejo kamini na bioetanol, čeprav tudi pri njih velja osnovno pravilo: več denarja, več varnosti. Cenejši izdelki so »običajno narejeni iz tanjših materialov, ki lahko sčasoma izgubijo pravo obliko in korodirajo. Steklena zaščita je pogosto izdelana iz nekaljenega stekla, ki lahko ob pregrevanju poči. Cenejše različice gorilnikov imajo manjše posodice za biotenaol, zato ta gori le uro do tri ure,« razlaga Matej Bandelj iz podjetja BiNep. Velikost posodice je pomembna zato, ker v gorilnik ne smemo vlivati bioetanola, dokler gori, in tudi takoj potem ne, ko plamen ugasne. Novo gorivo lahko dotočimo šele, ko se gorilnik povsem ohladi. Na varnost vpliva tudi vrsta gorilnika. V standard­nega vlijemo bioetanol in ga prižgemo z vžigalnikom. Gori površina goriva, plamen pa je glede na obliko gorilnika linijski ali točkovni. Takšni gorilniki morajo imeti posebno varnostno lovilno posodo, v katero se ujame nehote razlit bioetanol. Če kamin nima varnostne posode, ni skladen s standardom in je lahko zelo nevaren, opozarja sogovornik. Sicer pa pri standard­nih gorilnikih pri vžigu in ugašanju zgorevanje ni popolno, zato je zlasti pri ugašanju mogoče zaznati malo močnejši vonj po bioetanolu.

Pri elektronsko krmiljenih gorilnikih vlijemo bioetanol v poseben zaprt rezervoar in ga prižgemo z daljinskim upravljalnikom ali aplikacijo na pametnem telefonu. Posebna komora segreje gorivo do takšne temperature, da gorijo le hlapi, zato lahko mine tudi nekaj minut, preden v kaminu zagori, in nekaj minut, preden ogenj ugasne, vendar zaradi tega ni zaznati neprijetnega vonja, ker hlapi pogorijo do konca. Dražji modeli imajo vgrajenih tudi kar nekaj varnostnih sistemov, ki uporabnika zaščitijo, če bi po pomoti hotel doliti bioetanol, ko je kamin še prižgan oziroma ko se gorilnik še ni ohladil.

Ta vrsta kaminov je zanimiva zlasti za nizkoenergijske in pasivne hiše, ker ne potrebuje dimnika, vendar mora biti izdelek skladen z lani sprejetim evropskim standardom za kamine na bioetanol, ki med drugim strogo določa ustrezen način izdelave in testiranja.

Novost

Kamini in kaminske peči na pelete z avtomatizacijo in brezžično povezavo s pametnim telefonom so običajni, zdaj pa prihajajo še takšne peči na drva. Pri njih s telefonom na daljavo nastavimo temperaturo, na katero naj nam kamin ogreje stanovanje, in čas, ko začne delovati. Dovod zraka v kurišče uravnava elektronika, zato je izkoristek visok, čas ogrevanja se podaljša in stanovanje se ne pregreva. Peči so varne, čeprav les gori, ko nas ni doma in nimamo nadzora nad kurjenjem