Z dimnikarjem Fadilom Okićem, ki ima v svojem podjetju zaposlenih pet dimnikarjev, smo se dobili na Rakeku v hiši pri Jožefovih, kakor ji pravijo domačini. Ravno je končal delo na strehi, saj je očistil dimnik, in ob tem povedal: »Ko sem začel kot vajenec, sem moral splezati skozi celoten dimnik in ga očistiti. Potem pa sem se nekoč zataknil in od takrat mi tega ni več treba.« Čeprav obstajajo različni pripomočki, s katerimi dimnikar čisti dimnik, je včasih še vedno treba splezati vanj na stari način.

Delo na terenu

Pri Jožefovih, kjer je dimnikar začel delovni dan, uporabljajo tri kurilne naprave, dve na trdna goriva in eno na tekoče. Poleg štedilnika imajo še krušno peč, vendar za ogrevanje največ uporabljajo peč na kurilno olje. »Hčerka je poklicala dimnikarja. Vsako leto ga pokličemo dvakrat, da se počutimo bolj varne,« je povedal Jože in še dodal: »Kadar ni hladno, zakurimo samo v štedilniku ali kruš­ni peči. V ogrevalni sezoni pa največ uporabljamo peč na kurilno olje.«

Potem ko je dimnikar očistil dimnik in splezal s strehe, se je lotil čiščenja starega štedilnika na drva s sesalnim strojem in nato enako storil še v krušni peči. Zadnja je prišla na vrsto peč na kurilno olje. Najprej je z majhnim ogledalom preveril, kakšno je stanje v dimniku, in ga očistil. Kjer je pri peči na tekoča goriva dimnik predimenzioniran, se namreč v njem nabira kondenz, ki ustvarja obloge. »Včasih so ljudje ves dan kurili, ko pa kupijo sodobno kurilno napravo, je dimnik prevelik. To je pogosta težava in v tem primeru je najbolje v dimnik vstaviti tuljavo,« je pojasnil Okić. Ko je končal pri dimniku, je odprl peč in jo posesal. To bi storil tudi, če ne bi bilo videti umazanije. Nato je peč zagnal in počakal, da se je segrela do delovne temperature, da je izmeril količino ogljikovega monoksida. Tokrat je bilo vse v redu, drugače bi Jože moral poklicati uradnega serviserja, ki bi odpravil težavo, sam pa bi čez nekaj časa spet prišel na pregled. »Če bi bile vred­nosti izpustov previsoke, bi moral lastnik takoj prenehati kuriti in ukrepati, drugače pa mu damo daljši rok,« pojasni Okić. Kljub temu da je bilo pri Jožefovih vse v redu, je dimnikarjev obisk skupaj s pisanjem končnega poročila trajal dobri dve uri.

Naslednja stranka je bil Vilko Kodrca z Blok, ki ima na isti dimnik priklopljeno peč na trd­na in peč na tekoča goriva. V prehodnem obdobju se ogreva na drva, v zimski sezoni pa pretežno na kurilno olje. »Vsako leto pride dimnikar dvakrat in se zaradi tega kar bolj varno počutim, pa še predpis je tak, da mora priti. Ko sta tu živela še tast in tašča, sta hotela kar sama čistiti. Jaz nisem za to. Jaz imam svoj poklic, on pa svojega. Je mojster in je odgovoren za svoje delo, kaj bi jaz sam drgnil dimnik,« razmišlja Vilko Kodrca. Potem ko je očistil obe peči, se je dimnikar skupaj s pomočnikom lotil čiščenja oblog s posebnim vrtalnikom, ki ima na koncu nameščene verige. Te opletajo po dimniku in tako odstranijo obloge. »Tega orodja pri nas ni mogoče kupiti. Prinesel sem ga iz Avstrije, kjer sem delal. Drugače lahko obloge tudi izžgemo ali odstranimo s kislino, ki pa je mi ne uporabljamo, zaradi varovanja okolja,« je povedal Okić.

Priprava peči na trdna goriva

Z vzdrževanjem ogrevalnega sistema in servisiranjem posameznih delov poskrbimo za optimalno in varno delovanje. Peči na trdna goriva, kot so drva, sekanci, peleti, je treba preveriti večkrat na kurilno sezono, večjega servisa pa se lotimo po koncu zime. Če je kotel na trdna goriva neočiščen, se lahko zaradi vlage in sajastih oblog pojavi korozija, ki uničuje kurišče in dimnik. Zaradi nenehnega kurjenja je s pečmi na trdna goriva največ dela. Katranske obloge se največkrat nabirajo zaradi preveč vlažnih drv ali predimenzio­niranosti kotla, zaradi česar je zgorevanje nepopolno. Vsak milimeter obloge zmanjša moč kotla za šest odstotkov, hkrati pa se v dimniku poveča možnost požara. Pri kotlih, v katerih kurimo lesno biomaso, je najpomembnejše, da obloge mehansko očistimo s strgali ali krtačami, lahko pa tudi s kemičnimi sredstvi. Po zakonu dimnikar preveri še tesnost vrat, nastavi regulator vleka, dimno loputo in pregleda varnostne naprave. Tudi predimenzioniran kotel pomeni težavo, saj se poveča možnost korozije na stenah kurišča. Na to je treba misliti že ob nakupu peči, da bo pravilne moči za prostor, ki ga nameravamo ogrevati. Potrebna velikost kurišča je odvisna tudi od moči kotla in kurilne vrednosti goriva. Zato ne smemo kuriti gospodinjskih odpadkov, plastike in podobnih snovi, saj slabo zgorevajo, predvsem pa onesnažujejo okolje. Redno moramo čistiti tudi odprtine za dovod svežega zraka, potrebnega za gorenje. Pomembno pa je tudi, da imamo čisto in urejeno kotlovnico, da v njej ne odlagamo različne šare, saj se s tem poveča nevarnost požara.

Peči na tekoča goriva

Peči na tekoča goriva je laže vzdrževati in pripraviti na sezono, saj je zgorevanje tekočin popolnejše. Ponavadi je dovolj, da kotel očistimo dvakrat na ogrevalno sezono. Saje odstranimo enako kot pri kotlih na trdna goriva. Nalaganje saj na stene kurišča je odvisno od nastavitve delovanje gorilnika, pa tudi od velikosti kotla. Gorilnika ne moremo pravilno nastaviti sami, ampak to stori serviser, še posebno če pred tem dimnikar z meritvami ugotovi nepravilno delovanje naprave. Pri pečeh na tekoča goriva je dobro, da serviser nastavi gorilnik po koncu obratovalne sezone ali pred začetkom nove. Med servisom je treba preveriti in očistiti dovod za gorivo skupaj s filtri. Preveriti in očistiti je treba še filtre na oljni črpalki v gorilniku in filtra na razpršilni šobi, Poleg tega je treba očistiti dovodne kanale za zrak, ventilator in zgorevalno glavo gorilnika. Najpomembnejše pri pečeh na tekoča goriva pa so meritve. Pred začetkom sezone moramo tako preveriti sajavost, vsebnost CO2, temperaturo dimnih plinov in preveriti, ali je izkoristek peči dober. Če je kotel predimenzioniran za prostor, ki ga ogrevamo, je izkoristek slab. Težavo lahko za silo odpravimo z vgradnjo manjše šobe v gorilniku, če pa je izkoristek za več kot 30 odstotkov manjši, je smiselno razmisliti o nakupu novega kotla.

Peči na plin

Tudi pri plinskih pečeh je zgorevanje popolnejše kot pri pečeh na trdna goriva, zato je s pripravo na sezono malo dela. Predvsem sta pomembna redno vzdrževanje in kontrola. Ker je zgorevanje plina bolj čisto, je kotel treba čistiti zgolj po potrebi. Pomembnejša je redna in pravilna nastavitev gorilnika. Pred začetkom ali po koncu sezone je treba zgolj preveriti tesnost plinske napeljave do gorilnika, elektromagnetnih ventilov, ventilator, očistiti gorilnik, pregledati filtre in elektrode. Medtem ko dimnikar lahko očisti peč, preveri dimnik in opravi meritve, pa je za nastavitve potreben serviser. Tudi pri pečeh na tekoča goriva in plin je zelo pomembna čistoča v kotlovnici, saj gorilnik sesa zrak za gorenje iz prostora, kjer stojijo. Če je v njem veliko prahu, gorilnik slabše deluje. Na ventilatorju se nabira prah in zato je v kurišču premalo zraka, zgorevanje je slabše in tako je manjši tudi izkoristek.

Za delovanje vseh vrst peči je pomemben čist dimnik, saj so ravno dimniški požari pogosti v zimskem ogrevalnem obdobju. Pri pečeh na trdna goriva je dimnik brez oblog še pomembnejši kot pri pečeh na tekoča. Red­no čiščenje je bolje prepustiti dimnikarju, saj gre za delo na strehi. Optimalno bi bilo, če bi pri ogrevanju na tekoče ali trdno gorivo dimnik v ogrevalni sezoni očistili enkrat na mesec, pri plinski peči pa dvakrat v sezoni.

Ne le zaradi zakona, tudi zaradi varnosti je dimnikar dobrodošel pri vsaki hiši. Žal imajo ljudje odpor do njih, saj jim jih je vsilila država s koncesijami. Vendar nas mora dimnikar prijaviti inšpekciji, če ga ne spustimo v hišo. »Takšen način nam ne ustreza. Nočemo biti policisti in siliti ljudi,« pravi Fadil Okić.