Skupna zmogljivost vetrnih elektrarn v EU je leta 2016 znašala 153,7 gigavata, kar je osem odstotkov več kot predlani, vetrna energija pa je z lanskim letom pokrila 10,4 odstotka evropskih potreb po električni energiji, je ta teden objavilo združenje proizvajalcev vetrne energije WindEurope.

Največ novih vetrnih zmogljivosti je zagotovila Nemčija, in sicer 44 odstotkov. Rekordno so se na tem področju odrezale tudi Nizozemska, Finska, Irska in Litva.

Investicije v vetrna polja so lani dosegle rekordnih 27,5 milijarde evrov, pri čemer so naložbe v vetrne elektrarne na celini porasle za 39 odstotkov na 18,2 milijarde evrov, naložbe v vetrne elektrarne na morju pa nazadovale za 29 odstotkov na 9,3 milijarde evrov.

Prvi mož WindEurope Giles Dickson ocenjuje, da vetrna energija dandanes predstavlja osrednji in bistveni element dobave električne energije na stari celini. Prav tako jo je označil za zrelo in pomembno industrijo, ki zagotavlja 330.000 delovnih mest in več milijard evrov vreden izvoz.

Sicer pa so obnovljivi viri energije leta 2016 zagnali 86 odstotkov vseh novih proizvodnih obratov energije, prav veter pa nadomestil premog kot drugi najbolj potencialen vir energije. Največ novih proizvodnih zmogljivosti je bilo tudi lani zagotovljenih s pomočjo plina.