V kategoriji Nestanovanjske stavbe je zmagal škotski arhitekturni biro Nord s projektom inovativne električne postaje za olimpijske igre 2012 v Londonu. Arhitekt Bart Lens pa je žirijo prepričal s projektom v kategoriji Družinske hiše, ki ga je poimenoval Zajčja luknja (The Rabbit Hole). Portugalska arhitekta in brata Francisco ter Manuel Aires Mateus sta prejela nagrado v kategoriji Stanovanjske stavbe, in sicer za projekt Dom za starejše občane v Alcácer do Sal. V kategoriji Preobrazba je nagrado dobil slovaški arhitekt Pavol Paňák za projekt Skrivalnica iz opeke.

Nagrade Brick Award vsako drugo leto podeljuje proizvajalec opeke Wienerberger za izstopajoče primere moderne opečne arhitekture. Po besedah izvršnega direktorja družbe Heima Scheucha želijo z njimi poudariti inovativnost in vsestranskost uporabe opeke v moderni arhitekturi: »Vsi projekti izžarevajo prefinjenost, s katero so arhitekti pokazali zlitje opečne zgradbe z lokalnim okoljem, kar se odraža tudi pri izbiri materialov.«
Mednarodni arhitekturni kritiki in arhitekturni novinarji so predložili nominacije za več kot sto izjemnih stavb, ki so bile zgrajene iz glinenih izdelkov. V ožji izbor se je uvrstilo 50 projektov iz 28 držav, med njimi tudi eden iz Slovenije (Grajska pristava Ormož), končna odločitev pa je bila v rokah mednarodne žirije arhitektov: Plamen Bratkov (Bolgarija), Rudolf Finsterwalder (Nemčija), Hrvoje Hrabak (Hrvaška), John Foldbjerg Lassen (Danska) in Zhang Lei (Kitajska). V nadaljevanju predstavljamo zmagovalne projekte.

Center Mapungubwe: filozofija lokacije

Glavni zmagovalec in zmagovalec v kategoriji Posebne rešitve z opeko je Južnoafričan Peter Rich, ki je skupaj z Michaelom Ramageom in Johnom Ochsendorf ustvaril center Mapungubwe v Južni Afriki. Arhitekt je želel ustvariti prostor, v katerem razstavljajo arheološke najdbe v pristnem okolju narodnega parka. Pokrajina Mapungubwe je sicer  že od leta 2003na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Center za informacije reinterpretira starodavne tehnike obokov in uporablja najbolj sofisticirane ter strokovno utemeljene gradbene metode. V sodelovanju z Univerzo v Cambridgeu in Massachusetts Institute of Technology je arhitekt analiziral sredozemske jaške kot osnovo za projekt. Po besedah člana žirije Hrvoja Hrabka je ustvaril arhitekturo z univerzalno in brezčasno dimenzijo. Peter Rich je natančno raziskal naselja plemen Ndebele, Bantwane in Tswana, pri uresničevanju projekta pa vključil tudi lokalno prebivalstvo. Za gradnjo novega kompleksa, ki je v glavnem sestavljen iz obokanih paviljonov različnih velikosti, je uporabil ročno izdelano opeko in ploščice, ki so jih naredili lokalni delavci iz gline, cementa in vode. (Fotografija: Jozsef Gulyas)

Olimpijska električna postaja: popolna fasada iz opeke

Škotski arhitekturni biro Nord je zmagovalec v kategoriji Nestanovanjske stavbe. Žirijo so prepričali s projektom inovativne električne postaje za olimpijske igre leta 2012 v olimpijskem parku v vzhodnem delu Londona. Arhitekt je uporabil čiste geometrijske rešitve z bogato opečno teksturo, ki je narejena iz črnih opečnih zidakov. Prisoten je močan kontrast med trdno opečno fasado v spodnjem delu in lažjo zračno fasado na vrhu postaje. »Zelo jasna ideja in odlična izvedba fasade iz opeke,« je izbor utemeljil član žirije Zhang Lei. Arhitekt Alan Pert pa je dejal, da se monolitna načrtna preprostost razlikuje od spektakularne oblike, ki sicer karakterizirajo športne objekte. (Fotografija: Andrew Lee)

Rabbit Hole: opeka za tlakovanje daje enotnost od tal do strehe

V kategoriji Družinske hiše je arhitekt Bart Lens navdušil žirijo projektom Zajčja luknja (The Rabbit Hole). Projekt je vključeval prenovo na pol propadle domačije iz opeke v stanovanjski objekt in veterinarsko postajo. Zgrajen je bil vmesni prostor iz opeke, ki povezuje obe zgradbi. Glavni izziv je bil prilagoditi staro kmetijo, da bi ustrezala sodobnim stanovanjskim zahtevam, ne da bi uničili podeželski karakter zgradbe. Kakor je povedal arhitekt, se opeka v teh krajih (Gaasbeek, Belgija) Bart ne uporablja le kot gradbeni material, temveč tudi kot koncept, ki ojača obstoječo strukturo. Opeka je vez med preteklostjo in sedanjostjo. Pozornost žirije je pritegnilo oblikovanje vmesnega prostora. Po besedah Plamena Bratkova je navdihujoče, ko opazovalec stoji na pločniku in gleda skozi na novo ustvarjen prehod, a ne more videti, kaj se dogaja na drugi strani, zato mora pustiti, da ga vodi luč. (Fotografija: Philippe van Gelooven)

Dom za starejše občane: socialna uporaba z kakovostno arhitekturo

Arhitekta iz Lizbone Francisco in Manuel Aires Mateus sta zmagala v kategoriji Stanovanjski objekti. Dom za starejše ljudi Alcácer do Sal ponuja življenjski prostor, ki je hkrati funkcionalen in udoben, pri tem pa v celoti izpolnjuje potrebe skupnosti. »Naš cilj je bil zagotoviti prebivalcem uravnotežen odnos med življenjem v skupnosti starejših ljudi, ki potrebujejo nego, in spoštljivim varovanjem njihove zasebnosti,« sta dejala arhitekta. Zasnova je predvidela notranje prostore, katerih končno uporabo lahko določijo uporabniki sami. Član žirije Rudolf Finsterwalder je izbor utemeljil takole: »Arhitektura je pojmovana kot skulptura. Dvoslojne stene so ometane na zunanji strani in končane z belo svetlikajočo se barvo, ki poudarja arhitekturni značaj.« (Fotografija Zone Media GmbH)

Od objekta za žganje opeke do arhitekturnega studia

V kategoriji Preobrazba je žirija izbrala vikend studio slovaškega arhitekta Pavola Paňáka. V desetih letih je prenovil in preoblikoval nekdanji objekt za žganje opeke v Čachticah ob vznožju Karpatov v lastno, osebno arhitekturno skrivalnico iz opeke. »"Stavba je zanimiva zato, ker izraža toliko čustev in se povsem zlije združi z naravnim okoljem,« je povedal član žirije John Foldbjerg Lassen. Osnovni prostor v studiu je določen s prvotno pečjo za žganje opeke. Arhitekt je prepričan, da arhitektura zahteva red, tradicijo in razvoj, zato studio temelji na skoraj popolnem pravilu kartezijanske geometrije. Studio je po njegovih besedah poklon tradiciji, kontinuiteti, kraju in opekarni. (Fotografija Tomas Manina)

Nominacija iz Slovenije: Grajska pristava Ormož

Objekt ohranja arhitekturno zasnovo grajske pristave, hkrati pa ga s sodobno likovno in tehnološko obdelavo umešča v sodobni čas. Tudi materiala, kot sta opeka in peščenjak, uporabljena za sodobne intervencije, imata korenine daleč v zgodovini. Grobe nenatančne oblike in polaganje opeke v male odprtine ustvarjajo presenetljive svetlobne podobe. Svetloba se odbija, razpršuje, sipa, blešči in pleše, medtem ko zastira zunanjo svetlobo, tako da ne moti dejavnosti v prostoru. (Fotografiji Miran Kambič)