Največja težava je ukinitev zemljiškoknjižnega vložka, kar povzroča težave predvsem zaposlenim v javnem sektorju, ki vsak dan delajo s podatki iz ZK. Za obdelavo podatkov je potrebnega veliko več časa, podatki se ponavljajo, napake so pogostejše, nekaterih storitev sploh še ni mogoče izvesti, po njegovih podatkih se je podaljšal tudi čas za vpis v ZK.

Sogovornik, ki ima dostop do informacij s terena tako od zaposlenih v upravnih enotah, v geodetskih pisarnah, kot tudi do tistih od uslužbencev okrajnih sodišč, kjer vodijo ZK, pa tudi od notarjev in nepremičninarjev, pravi, da je zdaj veljavna zakonodaja informacijska površnost, kot je v Sloveniji še ni bilo v tako pomembnem segmentu. Pri tem se navezuje predvsem na ukinitev ZK-vložka, kar so odgovorni v zakon vpeljali po tihem, saj po njegovem prepričanju niso hoteli javne razprave o tem.

»Normalno bi bilo, da bi o tako pomembni strukturni spremembi ZK morali javnost prej obvestiti oziroma v fazi sprejemanja zakona imeti o tem kakšno razpravo vsaj v krogih stroke – ki pa bi po moji oceni ukinitev gotovo preprečila,« je prepričan in dodaja, da je ministrstvo za javno upravo že dvakrat uradno zahtevalo vrnitev vložka z dopisom na vrhovno sodišče, ki pa je menda obakrat odgovorilo negativno. Z ministrstva nam včeraj ni uspelo dobiti komentarja v zvezi s tem.

Več o težavah, ki jih povzroča novela zakona o zemljiški knjigi, si lahko preberete v sredini tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si!