Na včerajšnji prispevek o posledicah ukinitve zemljiškoknjižnega vložka so se med drugimi odzvali sodniki, ki se ukvarjajo z zapuščinskimi zadevami, in zemljiškoknjižni sodniki. Nobeden ni hotel biti imenovan, poudarjajo pa povečan obseg dela, manjšo preglednost in pravno varnost strank, povišanje stroškov za državni proračun in večje število napak ter zaradi tega ugovorov strank.

Pregledati morajo stotine strani gradiva

Pri obravnavi zaščitene kmetije, v okviru katere je bilo 20 parcel, na njih pa vknjižena hipoteka, je moral pregledati 180 strani gradiva – za vsako parcelo po devet strani – kar je bilo treba natisniti (tudi referent pred vknjižbo sklepa o dedovanju dokumente stiska, kasneje pa jih prejme tudi stranka).

Za to je skupaj z narokom porabil približno tri ure, če bi zadevo reševal po starem, ko je bilo vse na enem vložku, bi moral najverjetneje pregledati devet strani gradiva, delo pa bi opravil v pol ure.

Bistveno več napak

Težava zemljiškoknjižnih sodnikov, ki odločajo o ugovorih, pa je, da so se z novo zakonodajo prelevili v sodniške referente, kot se je izrazil sogovornik. Pojasnil je, da sodniški pomočnik po predložitvi dokumenta sodniku (v elektronski obliki) do njega nima več dostopa. Tako morajo sodniki pred odločanjem preveriti, ali so stranke vplačale sodne takse – pri čemer so že nastajale težave, saj sistem tega ni pravilno zaznaval –, prav tako referenti ne morejo več popravljati očitnih pisnih napak, ampak je to zgolj v domeni sodnika, ki mora skrbeti tudi za vročitev sklepov strankam in bdeti nad pritožbami.

Število ugovorov na sklepe se je bistveno povečalo, pravi, nedopustno pa se mu zdi, da enega, v primeru več parcel, obravnava več sodnikov.

Več o težavah z e-zemljiško knjigo si lahko preberete v četrtkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si!