Po pojasnilih ministrstva za finance ni nobenega dvoma, kaj je edini cilj novega davka: zajeti čim več denarja, zmanjšati proračunski primanjkljaj in dokazati Bruslju, da Slovenija izpolnjuje program za uravnoteženje javnih financ.

Ministrstvo, ki je popravilo junijski osnutek zakona o novem davku na nepremičnine, besedilo pa namerava dokončati do konca septembra, se je včeraj znova usklajevalo z vladno koalicijo.

Za vse stanovanjske nepremičnine 0,15 odstotka

Po novem predlogu bodo lastniki vseh stanovanjskih enot, tudi počitniških, za davek plačali 0,15 odstotkov vrednosti nepremičnine. Ministrstvo je v primerjavi s prvotnim predlogom namreč odpravilo trikrat višjo stopnjo davka (0,45 odstotka) za nerezidenčne stanovanjske enote, v katerih lastnik ne živi in jih ne oddaja. V državi je okoli 522.760 lastnikov z eno stanovanjsko nepremičnino, 135.700 lastnikov z dvema, 12.300 s tremi in 2883 s tremi ali več.

Za vse stanovanjske enote je v novi različici besedila torej predvidena obdavčitev z 0,15 odstotka vrednosti nepremičnine po evedenci geodetske uprave. Zakon tako pri davčni stopnji ne bo razlikoval med lastniki, ki imajo eno nepremičnino, v kateri živijo, ali več stanovanjskih nepremičnin. Takšno razlikovanje med lastniki bi bilo po pojasnilih ministrstva preveč zapleteno.

V primerjavi z junijskim osnutkom zakona o davku na nepremičnine je ministrstvo stopnje znižalo še za energetske objekte z 0,80 na 0,40 odstotka, kmetijska zemljišča z 0,5 na 0,25 odstotka in za gozdna zemljišča z o,5 na 0,15 odstotka. Iz obdavčitve so povsem izvzeli cerkve in kapele, drugega premoženja verskih skupnosti pa ne. Lastniki nepremičnin bodo po pojasnilih ministrstva januarja od geodetske uprave dobili obvestila o prenovljeni vrednosti nepremičnin in davku.

Kdo si bo razdelil pobrani denar in ali bo novi davek predčasno odpravil krizno dajatev, si lahko preberete v četrtkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.