Pred Weilom, kjer bo na ogled do začetka maja, so jo gostili že v Wolfsburgu, Stuttgartu in na Dunaju, spomladi leta 2013 pa jo bodo postavili v muzejih moderne in sodobne umetnosti v italijanskih mestih Trento in Rovereto.

Samovoljna estetika

Filozof Rudolf Steiner (umrl leta 1925) je med drugim utemeljil antropozofsko gibanje, razvil koncept waldorfske šole, navdihoval številne umetnike (Mondriana, Kandinskega, Beuysa), ustanovil izrazno umetniško obliko evritmija, načrtoval zanimive zgradbe in oblikoval slogovno izvirno pohištvo. Več sto waldorfskih šol po vsem svetu, številne antropozofske klinike in druga zdravilna središča, banke, ki delujejo po njegovih načelih, ter številni poljedelski pridelki, pridelani po biološkodinamični metodi, utemeljeni na Steinerjevi filozofiji, dokazujejo, da so njegove ideje še vedno zelo privlačne. Še dandanes močno vpliva na svoje naslednike.Steinerja je med drugim zanimalo urejanje doma in vrta, o čemer se je mogoče prepričati tudi med ogledom razstave. Podjetje Vitra, pokrovitelj razstave in po vsem svetu znani proizvajalec pohištva s sedežem v Švici, je sicer razstavilo več deset kosov pohištva, ki so ga oblikovali Steiner in njegovi nasledniki. Ta del dopolnjuje sodobne oblikovalske rešitve, v katerih je mogoče odkrivati njegov vpliv.

»Zdi se, da se je Steinerjev celostni pogled na svet uspešno uveljavil v postmoderni družbi – to je očitno pri čedalje večjem povpraševanju po naravni kozmetiki in ekološko neoporečno pridelanih poljedelskih pridelkih ter pri krepitvi globalne ekološke zavesti,« sta zapisala predsednik uprave sklada Vitra Design Alexander von Vegesack in programski direktor oblikovalskega muzeja Vitra Mateo Kries v predgovoru kataloga za razstavo. Tako kot vsi drugi, ki so podrobneje raziskovali njegovo delo, sta ugotovila, da Steiner ni bil le pomemben pobudnik družbenih sprememb. Ni namreč mogoče spregledati ezoteričnih vidikov njegovega pogleda na svet, prav tako pa je treba opozoriti na mesijanske ideje v njegovem delovanju. Za njegovo arhitekturo in oblikovanje je značilna tudi očitna samovoljna estetika.

Steiner je pomembno zaznamoval oblikovanje in arhitekturo. Po njegovih načrtih so zgradili Prvi Goetheanum (zgorel je leta 1923), nato pa še vedno delujoči Drugi Goetheanum v švicarskem Dornachu pri Baslu. Steiner s to stavbo, v kateri je sedež splošnega antropozofskega društva, ni le poskušal uveljaviti antropozofske arhitekture, ki jo je mogoče videti v številnih waldorfskih šolah. Drugi Goetheanum, dokončan leta 1928 (tri leta po Steinerjevi smrti), je pravi arhitektonski mejnik. Pred tem še nihče ni uporabil toliko betona pri kiparskem oblikovanju zunanje podobe kakšne stavbe.

Steinerjeva arhitektura in oblikovanje sta res zelo posebna, vendar nista popolnoma izvirna. Njegove stavbe veljajo za spomenike ekspresionistične arhitekture, za pohištvo pa so značilni organski jugendstil, kubizem in uporabna estetika, kakršno je zagovarjal nemški Werkbund, družbeno-umetniško združenje, ki se je že pred prvo svetovno vojno zavzemalo za »poduhovljenje dela«.

Antropologija Rudolfa Steinerja povezuje duhovno življenje predvsem z doživetji, doživetja pa z barvami. Prav zato so pri njegovem pohištvu barve tako zelo pomembne. Umetnica Asja Turgenjev je med svojimi spomini na Steinerja omenila, da je bilo v stanovanju Marie von Sievers (poznejše Steinerjeve žene) takoj mogoče opaziti njegov oblikovalski vpliv: »Občudovali smo čudovito pohištvo iz mahagonija, premazanega z debelim slojem vijoličaste barve, ki se je ujemala z opleskom sten.«

Steiner je bil prepričan, da nekatere barve motivirajo ljudi, nekatere spodbujajo čute, druge povzdigujejo dušo, spet tretje pa obremenjujejo človekovo duševnost. Njegova teoretska besedila so samo posredno povezana s pomenom barv pri pohištvu in morda tudi zato njegovi oblikovalski nasledniki niso ustvarjali barvnega pohištva. Na izvirnih kosih Steinerjevega pohištva tudi ni veliko sledi o prvotnih barvah – pripravljali so jih iz naravnih materialov, zato so sčasoma zbledele ali pa so jih odstranili. Samo na manj opaznih delih, skritih pred svetlobo, je še mogoče videti, kako presenetljivo močne odtenke so uporabili.

Izogibanje pravim kotom

Steiner se je pri arhitekturi in oblikovanju notranje opreme izogibal pravim kotom. Pri vseh kosih pohištva je na prednji strani posebno pozorno oblikoval prav zgornji del. Ta je simboliziral duhovni element, podoben človekovemu čelu. Poudarjal ga je pri omarah in stolih, pri katerih je izvirno oblikoval zgornji del naslonjala za hrbet – v obliki elipse, Cassinijeve jajčnice, ali kot del pravilnega mnogokotnika.

Ravno takrat, ko je Steiner umrl, sta se začela uspešno uveljavljati racionalistično moderno oblikovanje in arhitektura. Njegova estetika je dolgo veljala za nekakšno posebno, prostaško stransko pot moderne. K osamitvi njegovega dela so pripomogla tudi stališča Steinerjevih naslednikov, ki so uporabljali samo les in nobenih industrijskih materialov – Mario Kries pravi, da ni gotovo, ali bi tako ravnal tudi sam Steiner. V času njegove smrti, leta 1925, se je v oblikovanju pohištva dokončno uveljavila jeklena cev, predvsem zaradi stola Wassily Marcela Breuerja, ki je napovedoval nove oblikovalske usmeritve.

V zadnjem času več uveljavljenih oblikovalcev in arhitektov načrtuje predmete in zgradbe, podobne kristalnim oblikam, pohištvo, ki spominja na rastline, in prostore, podobne votlinam. Mnogokotne strukture v delih sodobnih arhitektov in oblikovalcev, kot so Zaha Hadid, Herzog & de Meuron, Konstantin Grcic, brata Ronan in Erwan Bouroullec ter drugi, spominjajo na večkrat prelomljene, dinamične oglate strukture Steinerjevih stvaritev.