;
Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Nova mestna četrt Porta Nuova v Milanu: Oživitev zapuščenega predela

Mestna četrt Porta Nuova v Milanu, ki je bila več kot petdeset let zapuščena, je zdaj eno največjih gradbišč v Evropi. Tam je zraslo trideset novih stanovanjskih in poslovnih zgradb, med njimi tudi najvišja stolpnica v Milanu – Garibaldijev nebotičnik in dva stanovanjska bloka, imenovana Bosco Verticale, na katerih raste več kot tisoč dreves in grmičkov.

Projekt Porta Nuova, ki je dobil ime po dobro ohranjenih mestnih vratih, zgrajena so bila v Napoleonovem času v letih 1810–1813, sestavljajo trije predeli: Garibaldi, Varesine in Isola. Povezuje jih osrednji javni park, vse skupaj meri približ­no 290 tisoč kvadratnih metrov, naložba pa je dosegla vrednost približno dve milijardi evrov. Dela so v zaključni fazi, četrt pa naj bi bila dokončana do začetka maja prihodnjega leta, ko bo Milano gostil svetovno razstavo Expo 2015. A to ni edina oživitev zapuščenih predelov v središču tega mesta. Tudi na območju nekdanjega sejmišča je nastal ambiciozen stanovanjsko-poslovni kompleks City life, zasnovali so ga trije sloviti arhitekturni biroji, ki jih vodijo Zaha Hadid, Arata Isozaki in Daniel Libeskind.

Pri projektu Porta Nuova sodelujejo številni priznani arhitekti in arhitekturni biroji, ki pišejo arhitekturno zgodovino Milana. Seveda najbolj izstopajo stolpnice, ki se vtisnejo v spomin in so na novo začrtale veduto mesta. V predelu Garibaldi je stolpnica argentinskega arhitekta Césarja Pellija (Garibaldijev nebotičnik, v katerem je sedež banke Unicredit), ki v višino meri 231 metrov in je najvišja stolpnica v Italiji (doslej je bil to Pirellijev nebotičnik iz leta 1955). Nekateri se sicer s tem nazivom ne strinjajo, kajti na vrhu nebotičnika je konica, ki meri 84 metrov in ni uporabna površina. V bližini je namreč tudi stolpnica Palazzo Lombardia, kjer domuje regionalna vlada pokrajine Lombardije. Ta velja s 161 metri višine in 39 nadstropji za najvišjo stavbo v Italiji, če se upošteva zgolj uporabna površina. Osrednji element predela Porta Nuova Garibaldi pa je trg Gae Aulenti, ki meri 2300 kvadratnih metrov. Poimenovali so ga po italijanski arhitektki in industrijski oblikovalki Gae Aulenti, ki je umrla pred dvema letoma, v zgodovino arhitekture pa se med drugim vpisala s pariškim muzejem d'Orsay.

Predel Varesine zaznamuje elegantna stolpnica Diamond, pod katero so se podpisali ameriški arhitekti iz studia KPF (Kohn Pedersen Fox Associates). Vsekakor največ zanimanja vzbuja Bosco Verticale oziroma »navpični gozd«, to sta dva stanovanjska bloka, ki merita 110 in 76 metrov, zamislil pa si ju je arhitekt Stefano Boeri. Na terasah stanovanj so zasadili 900 dreves, ki bi v gozdu zavzela deset tisoč kvadratnih metrov površine. Arhitektura zgradbe temelji na zamisli o pogozditvi mesta, ki bi pripomogla k regeneraciji okolja in urbani biotski raznovrst­nosti. Predel Varesine obsega približno 40 tisoč kvadratnih metrov površine, od tega je kar 30 tisoč metrov javnih prostorov, pravzaprav je tukaj nastalo najdaljše območ­je za pešce v mestu z več kot 900 metrov dolgo promenado.

Na območju Porta Nuova so v sedmih letih zgradili kar 380 novih stanovanj, od tega jih je več kot 60 odstotkov že prodanih. Povprečna cena na kvadratni meter se giblje okrog neverjetnih 9400 evrov, ne velja pa za stolpnici Bosco Verticale, tam je namreč še višja. »Ponudba je ustvarila povpraševanje,« pojasnjuje ceno in hkrati tolikšno zanimanje za nakup Carlo Berizzi, arhitekt in inženir ter profesor na univerzi v Pavii, med drugim pa tudi predsednik AIM (Association for Metropolitan Interest), združenja, ki proučuje urbano preobrazbo mesta, ter avtor arhitekturnega vodnika po Milanu, ki bo izšel marca prihodnje leto. Z njim smo se pred kratkim podali na ogled nove sodobne arhitekture v Milanu.

»Mestna četrt Porta Nuova predstavlja zanimiv spoj globaliziranega pristopa k urbanemu načrtovanju in italijanskega odnosa do oblikovanja. Prvi način je značilen za zgradbi arhitekta Cesarja Pellija (stolpnico Unicredit oziroma Garibaldijev nebotičnik) in studia KPF (stolpnica Diamond), ki sta hkrati pragmatični in monumentalni, drugi pa za utopični »navpični gozd« Bosco Verticale arhitekta Stefana Berija, urbane vile studia M2P in stanovanjske bloke, ki jih je zasnoval arhitekt Cino Zucchi. Pri slednjem je poudarek na estetiki, ki izhaja iz italijanske zgodovine,« pojasnjuje arhitekt Carlo Berizzi. Posamezne predele mestne četrti Porta Nuova povezuje javni prostor, ki so ga zasnovali v Studiu Land.

Sredi septembra so uradno odprli stanovanjski blok Bosco Verticale, kjer je po besedah Berizzija že več kot polovica stanovanj prodanih. Cena se giblje, kot pravi sogovornik, okrog deset tisoč evrov za kvad­ratni meter, izjema so najbolj razkošna stanovanja na vrhu stolpnice, tako imenovani pent­housi. Pozimi bodo začeli prodajati urbane vile, ki jih sestavlja šest enot, velikih tisoč kvadratnih metrov. Ponudili jih bodo kot celoto ali kot ločena stanovanja z lastnimi vrtovi.

Porta Nuova leži le dober kilometer od znamenite milanske katedrale in v bližini glavne železniške postaje Garibaldi ter znane nakupovalne ulice Corso Como. Tudi tu, kot kaže, se bo razvila prestižna nakupovalna ulica, saj trgovine v novi četrti načrtujejo ali pa so jih že odprli Colmar, Les Hommes, Lou­boutin, Maison Martin Margiela, Replay, Nike, Muji. Večina projekta Porta Nuova je zasebna investicija. Nekateri prostori so namenjeni skupnim dejavnostim, kar jim, kot pravi Berizzi, daje posebno vrednost. Ob našem ogledu so na enem od takšnih prostorov – na trgu Gae Aulenti – pripravili performans, v okviru katerega so naokoli razpostavili množico različnih stolov, na vsakega pa pripeli list s pesmijo. Obiskovalci smo lahko sedli in prebrali pesem. Po besedah Berizzija bo imel v oživitvi tega predela pomembno vlogo tudi nov mestni park Biblioteca degli Alberi (Knjižnica dreves), urejen po načrtih nizozemskega biroja za krajinsko arhitekturo Inside Outside, ki je vanj vključil nov koncept uporabe parka kot prostora za različne dejavnosti. V njem bo zasajena zbirka različnih vrst dreves, kot v nekakšnem sodobnem botaničnem vrtu, ki pa je hkrati namenjen kulturnim in družabnim prireditvam.

Arhiv revije Deloindom+.

Komentarji