Bližnje sorodnice te trajnice, katere zvezdasti cvetovi so čarobno lepi, ko se na njih pobliskavajo kristali ivja, so pritlehne homulice, priljubljene tako za skalnjake kot ozelenitev streh, kjer morajo preživeti samo s tisto vlago, ki jim jo nameni nebo. Hermelika je tako priljubljena, ker že na začetku pomladi poživlja okrasne gredice z živahnimi mesnatimi listi in zanimivo rastjo v kompakten polkrožen grmiček. Čeprav z rdečkastimi, rožnatimi ali belimi cvetovi zacveti šele proti koncu poletja, je dekorativna je vse leto. Njena čvrsta stebla dobro kljubujejo snegu in so v okras vrta še dolgo potem, ko so trajnice že prešle v mirovanje.

Najbolje se počuti v peščenih, dobro prepust­nih, tudi apnenih tleh, na sončni legi. Nikakor je ne smemo preveč gnojiti, da se ne bi njeni poganjki pretegnili in pot težo cvetov povesili. Nižje hermelike se uporabljajo za skalnjake in poživitev sončnih predhišnih vrtov, na javnih zasaditvah v mestih ali kot obrobna zasaditev vodnih vrtov. Ker potrebujejo malo nege, so primerne za tiste, ki vrtu ne posvečajo veliko pozornosti. Najbolj pogoste so zelenolistne sorte z modrikastim poprhom, priljubljene pa so tudi rdečelistne. Ste vedeli, da imamo hermeliko tudi na sez­namu zavarovanih domorodnih rastlinskih vrst v Sloveniji? To je Sedum maximum, do 30 centimetrov visoka hermelika z rdečkasto nadahnjenimi stebli in cvetovi krem barve (na fotografiji). Na kamnitih pobočjih, tudi v Julijcih, jo boste videli od junija do oktobra – včasih pokončno, včasih bolj visečo. Prav ta vrsta se je v ljudskem zdravilstvu uveljavila kot pomoč pri celjenju ran in prebavnih težavah.