Pri petih različnih projektantih smo preverili možnosti za vgradnjo toplotne črpalke, kakšne so omejitve, kolikšna bi bila višina naložbe in kakšne prihranke lahko pričakuje. Idejni projekti, ki so jih izdelali, so zanimivi in precej različni, saj kot vir energije predlagajo zrak, podtalnico in zemljo, pri kateri nekateri menijo, da se lahko vgradi zemeljski kolektor, drugi pa so prepričani, da je boljša rešitev geosonda. Višine naložb so od nekaj več kot 10 tisoč evrov do 25 tisoč, prihranki pa lahko dosežejo 1000 evrov na leto.

Družinsko hišo Rajka Štebljaja smo izbrali, ker je precej značilna in bi bili predlogi rešitev za vgradnjo toplotne črpalke lahko v pomoč in razmislek mnogim lastnikom podobnih hiš, ki razmišljajo o njihovi energijski obnovi in posodobitvi oziroma vgradnji novega in gospodarnejšega ogrevalnega sistema.

Hiša, ki stoji v strnjenem naselju, je energijsko potratna, saj ni toplotno izolirana, dodatne toplotne izgube predstavljajo stara škatlasta okna. Za približno 80 m² ogrevanih površin zdaj v povprečju porabijo 1500 m³ zemeljskega plina. V kotlovnici imajo 15 let star visokotemperaturni plinski kotel, ki ga je treba zamenjati, pripoveduje Štebljaj. Tako po trenutnih cenah zemeljskega plina letni strošek ogrevanja znaša približno 770 evrov na leto (cena v Ljubljani). Ko bodo ogrevali vseh 160 m², bo strošek približno 1500 evrov, ocenjuje sogovornik. Doda še, da sanitarno vodo ogrevajo s klasičnimi električnimi bojlerji, zato natančnega podatka o stroških nima.

Cena zemeljskega plina, rast katere je zdaj ustavila finančna kriza, zadnje težave z oskrbo ter ekološka zavest o varčni rabi energije so sogovornika spodbudile k razmišljanju, da bo energijska obnova hiše nujna. V prihodnjem letu in pol namerava obnoviti fasado in na zunanje stene vgraditi 20 cm toplotne izolacije. S 25 cm namerava izolirati tudi ostrešje ter stara okna zamenjati z okni z dvojno zasteklitvijo in toplotno prehodnostjo 1,1 W/m²K. Po obnovi namerava ogrevati celotno hišo, ki je velika približno 160 kvadratnih metrov, in v zdaj neogrevani del položiti talno gretje, v drugem delu pa obdržati radiatorje. Že dlje časa zbira informacije o toplotnih črpalkah. Meni, da bi bila najprimernejša izvedba z zemeljskim kolektorjem, a ni prepričan, ali je 170 m² veliko zemljišče, ki bi ga lahko namenil njegovi vgradnji, dovolj veliko. Obstaja tudi možnost, da se odloči za različico voda/voda, vendar še ni preveril, ali podtalnica na parceli sploh obstaja.
Na podlagi naštetih podatkov so v petih podjetjih, ki se ukvarjajo s pripravo projektov in tudi izvedbo sistemov s toplotno črpalko, pripravili idejne predloge. Poudariti je treba, da ti niso dokončni in zavezujoči, temveč podajajo le mogoče rešitve ter oceno stroškov in prihrankov. Prav v vseh podjetjih projektanti poudarjajo, da je končni načrt lahko narejen le na podlagi pregleda hiše, natančnega izračuna toplotnih izgub in ocene tal ter parcele, ki vpliva na najboljšo izbiro toplotnega vira.

Termoshop: TČ zemlja/voda s kompaktnim zemeljskim kolektorjem in TČ zrak/voda za sanitarno vodo

Za ta tip črpalke so se odločili na željo Rajka Štebljaja. Če je na parceli podtalnica, predlagajo toplotno črpalko voda/voda, ker ima večje grelno število in manjšo rabo električne energije. Izračunali so, da ima hiša približno 9 kW toplotnih izgub. Predlagajo vgradnjo toplotne črpalke z močjo 10,9 kW, priključno močjo kompresorja 2,2 kW in letnim grelnim številom naprave 4,95. Opozarjajo, da je grelno število odvisno od temperature vira toplote in zato spremenljivo. Dodatnega vira toplote ne predvidevajo.

Zaradi razmeroma majhne površine zemljišča, ki je na voljo, predlagajo vgradnjo kompaktnega zemeljskega kolektorja, ki ga verjetno lahko položijo v dveh nivojih. Predlagajo vgradnjo 1200 metrov kompaktnega kolektorja s skupno površino 450 m².

Priporočajo vgradnjo 300-litrskega zalogovnika za shranjevanje toplote za talno in radiatorsko gretje. Za pripravo tople sanitarne vode pa predlagajo dodatno toplotno črpalko zrak/voda s prostornino 300 litrov, toplotno močjo 2 kW in priključno močjo 0,56 kW. Lahko bi tudi ohranili stare bojlerje in vgradili njim prilagojeno toplotno črpalko.

Višina naložbe v potrebno opremo za ogrevanje je ocenjena na 7000 evrov brez DDV, brez vgradnje zemeljskega kolektorja in vseh povezav v sistemu ter toplotne črpalke za sanitarno vodo. Letno rabo energije za ogrevanje so ocenili na 4180 kWh oziroma 460 evrov, letni strošek za pripravo tople vode pa bi znašal 113 evrov. Skupaj torej 573 evrov. V primerjavi z rabo zemeljskega plina, preračunano na 160 m² ogrevane površine, bi samo za ogrevanje na leto prihranili približno 1000 evrov.

Geosonda: TČ z geosondo in TČ zrak/voda za sanitarno vodo

Za takšno toplotno črpalko so se odločili, ker se vrtina za geosondo lahko izvrta na vsaki parceli, črpanje toplote iz kamnin ne predstavlja nobenih stroškov niti ne zahteva vzdrževanja. Poleg tega je toplota zagotovljena, saj se ta v vrtini zaradi fizikalnih procesov v notranjosti zemlje sama obnavlja. Dolgoročno je kljub višji naložbi ta možnost cenovno primerljiva z izkoriščanjem toplote podtalnice ali iz zemlje z zemeljskim kolektorjem, so prepričani.

Za učinkovito ogrevanje hiše predlagajo toplotno črpalko z močjo 8 kW in grelnim številom približno 4. Izvrtati bi bilo treba 100 do 120 metrov globoko vrtino, natančno globino in morda potrebo po dveh vrtinah bi določili po geološki analizi tal. K temu bi dodali 300-litrski zalogovnik za sistem ogrevanja in 300-litrski bojler za sanitarno vodo. Namesto tega kot možnost predlagajo posebno toplotno črpalko zrak/voda za sanitarno vodo, s čimer bi bili stroški tako še nižji, prostor, kjer bi črpalko namestili, pa bi poleti lahko uporabljali kot hladilnico.

Za ogrevanje prostorov bi porabili 3960 kWh elektrike na leto, kar znaša 436 evrov, in tako privarčevali nekaj več kot tisoč evrov na leto. K temu je treba dodati še strošek tople vode, ki znaša nekaj več kot 100 evrov na leto.

Naložbo v toplotno črpalko z eno vrtino in vsem pripadajočim materialom ter izvedbo, v ceno je všteta tudi priprava dokumentacije za pridobitev dovoljenja za vrtanje vrtine in izvedba celotnega projekta, so ocenili na 17.800 evrov. V znesek je že vštet DDV. Naložba z ločeno črpalko za toplo vodo in brez dodatnega bojlerja pa je vredna približno 18.400 evrov.

Termotehnika: TČ voda/voda

Presodili so, da je toplotna črpalka voda/voda najboljša rešitev, če na parceli obstaja podtalnica, saj je parcela premajhna za zemeljski kolektor, črpalka zrak/voda pa pri nizkih zunanjih temperaturah slabše deluje. Izvrtati bi bilo treba črpalno in ponikovalno vrtino, njuna globina se lahko določi šele po analizi parcele in na podlagi hidrološkega poročila tal.

Predlagajo toplotno črpalko s toplotno močjo 7,1 kW in močjo kompresorja 2,15 kW ter letnim grelnim številom 3,3. Največje toplotne izgube po njihovem dosežejo 7 kW. Predlagajo še 200-litrski zalogovnik za vodo za ogrevalni sistem in 200-litrski bojler za toplo sanitarno vodo.

Letno rabo energije za ogrevanje so ocenili na 4940 kWh, kar pomeni 543 evrov. Za sanitarno vodo bi porabili 1328 kWh, strošek elektrike pa bi bil 146 evrov. Tudi v tem primeru bi lastnik samo pri ogrevanju hiše na leto privarčeval nekaj manj kot tisoč evrov.

Stroški izvedbe projekta bi brez DDV znašali približno 11.780 evrov. V ceno je poleg toplotne črpalke in pripadajočega materiala vključena strojna in elektromontaža v kotlovnici ter vsi stroški izvedbe vrtin s potrebnimi dovoljenji in preizkusi.

Knut: TČ z zemeljskim kolektorjem

Menijo, da ima lastnik hiše dovolj veliko zemljišče, da se vanj položi 800 metrov kompaktnega zemeljskega kolektorja, saj zanj zadostuje 140 kvadratnih metrov površine. Zaradi prodnatih tal priporočajo, da se kolektor položi v zaščitno posteljico iz drobnega peska z granulacijo od 0 do 6 mm. To bo zagotovilo boljši odvzem toplote iz zemlje.

Predlagajo toplotno črpalko z močjo 12 kW, čeprav so največje skupne toplotne izgube ocenili na 7 kW. To pojasnjujejo z dejstvom, da je moč črpalke izračunana pri projektni zunanji temperaturi –16 stopinj Celzija, ki so jo določili na podlagi podatkov Agencije RS za okolje za zadnjih 30 let. Menijo, da je treba gledati dolgoročno in upoštevati značilne zimske temperature za določen kraj. Z večjo močjo črpalke zagotovimo, da bo dodatni energijski vir pomagal pri dogrevanju le pri res ekstremnih temperaturah. Kot dodatni vir predlagajo tristopenjski električni grelec v toplotni črpalki ali obstoječi plinski kotel. Bojler za sanitarno vodo je vgrajen v toplotni črpalki, ob njej je treba postaviti še 300-litrski zalogovnik za vodo za ogrevanje, pravijo.

Skupno rabo električne energije za delovanje črpalke so ocenili na 5510 kWh, kar znaša 689 evrov. Upoštevali so ceno elektrike 0,125 evra za kilovatno uro, kolikor znaša pri večji rabi energije v gospodinjstvu. Zaradi progresivne lestvice cen električne energije, ki naraščajo z večjo rabo, menijo, da cena 0,110 evra za kilovatno uro elektrike ni točna. Lastnik hiše bi tako na leto za ogrevanje privarčeval 851 evrov.

Ocenili so tudi višino investicije. Za toplotno črpalko, zalogovnik in drug material ter za zemeljski kolektor in njegovo polaganje brez zemeljskih del ter priključitev in zagon bi bilo treba skupaj z DDV odšteti 11.337 evrov.

Bahč: TČ z geosondo

Čeprav je naložba v takšno črpalko zaradi vrtanja vrtin najdražja, je po mnenju sogovornikov iz podjetja Bahč dolgoročno najbolj gospodarna in najbolj učinkovita. Tudi izvedba ni zelo zahtevna, preprostejša kot na primer pri izkoriščanju podtalnice je tudi pridobitev dovoljenja za vrtanje.

Izhajajo iz dejstva, da moč toplotne črpalke ne sme biti prevelika, predvsem pa izpostavljajo, da je uporaba črpalke smiselna, če je hiša primerno toplotno izolirana in če so odpravljeni toplotni mostovi. Predlagajo črpalko z močjo približno 8kW, za ogrevanje pri ekstremnih zunanjih temperaturah pa predlagajo vgradnjo električnega grelnika v hranilniku toplote, izkorišča se lahko tudi v sistem pravilno povezan obstoječ plinski kotel. Predlagajo še kompaktni 750- ali 1000-litrski zalogovnik, v katerem bosta shranjeni voda za ogrevalni sistem in sanitarna voda.

Ocenili so, da takšna črpalka lahko za ogrevanje na leto porabi od 4000 do 5000 kWh elektrike, torej bo strošek ogrevanja prostorov in tople vode od 440 do 550 evrov na leto. To pomeni prihranek približno 1000 evrov.

Naložba v črpalko z geosondo znaša od 25 do 35 tisoč evrov, odvisna je od globine in števila vrtin ter tudi od kakovosti krmiljenja. V ceno so zajeta povsem vsa dela, material, izvedba in priprava projekta.

Delo in dom, 21. januar 2009