Ko se investitor odloča za zamenjavo ali posodobitev ogrevalnega sistema, ga zanima predvsem, kolikšen prihranek mu bo novi sistem zagotovil in v kolikšnem času se bo naložba povrnila. Vgradnja toplotne črpalke je vsekakor ekonomsko upravičena, pravi Drago Puzin iz podjetja Ekoenergija, saj se ob upoštevanju naraščanja cen energentov – v zadnjih dvajsetih letih cene fosilnih goriv naraščajo (z manjšimi odstopanji) v povpreč­ju za 30 odstotkov na leto, cene elekt­rične energije pa za približno šest odstotkov – naložba s prihranki povrne v šestih do sedmih letih.

Vsak sistem lahko deluje avtonomno

Božidar Lampič iz Loke pri Tržiču je pred približno desetimi leti vgradil kombinirani sistem Stroj z zalogovnikom za podporo ogrevanju s solarnim sistemom. Za ogrevanje približno 160 kvadratnih metrov v 35 let stari hiši so porabili približno 2800 litrov kurilnega olja na leto. Toplotna črpalka se mu je zdela primerna rešitev za zmanjšanje stroškov, a je pri ponudnikih trčil ob težavo. Hotel je namreč obdržati obstoječi sistem z zalogovnikom, gorilnikom, regulacijo in solarnim sistemom, saj po njegovih besedah še ni bil tako star ali izrabljen, da bi ga kar zavrgel. Obstoječi sistem naj bi torej ostal kot pomožni sistem nedotaknjen, vendar naj bi bil hidravlično podrejen toplotni črpalki – vsaka kilovatna ura energije, pridobljena s solarnim sistemom, bi tako razbremenila toplotno črpalko in povečala njeno rentabilnost. Vztrajal je tudi, da vsak sistem ostane avtonomen, kar pomeni, da bi se lahko stari kadar koli vključil in deloval samostojno, če bi na novem nastala kakšna okvara ali motnja.

Povezati oba sistema v učinkovito celoto ni bilo preprosto, Drago Puzin pravi, da česa podobnega niso delali ne prej ne pozneje. Celoten sistem krmili ena regulacija, ki je nadomestila prejšnjo krmilno avtomatiko z vsemi tipali. Hišo zdaj že drugo zimo ogreva toplotna črpalka zrak/voda z ogrevalno moč­jo 12 kW. V sončnem vremenu nekaj toplote prispeva šest kolektorjev na strehi – regulacija s tipali v Strojevem zalogovniku zazna, da se je v zalogovniku nabrala energija (toplota), zato štiripotni ventil zapre pot toplotni črpalki in solarni sistem postane primarni ogrevalni sistem, dokler je energijski potencial na voljo. Tripotni ventil usmerja toploto predvsem proti 400-litrskemu zalogovniku za toplo vodo s toplotnim izmenjevalnikom, nato pa še proti zalogovniku toplote in naprej proti radiatorjem, pojasni delovanje sistema Drago Puzin in doda, da se vse preklaplja samodejno. Če bi krmilni računalnik iz katerega koli razloga odpovedal, bi lahko lastnik ročno vključil stari sistem na kurilno olje. Doslej mu tega še ni bilo treba narediti.

Električni grelnik do zdaj deloval 114 ur

Toplotna črpalka, vgrajena v hiši Lampičevih, deluje z močjo 12 kW pri dveh stopinjah Celzija in pri temperaturi vode v predtoku približno 35 stopinj Celzija. Pri nižjih zunanjih temperaturah (minus pet ali šest stopinj Celzija) regulacija pokliče na pomoč šestkilovatni električni grelnik, vgrajen v toplotni črpalki. Poraba električne energije takrat strmo naraste (in s tem stroški). Od prvega julija 2011, ko so vključili toplotno črpalko, do našega obiska prejšnji teden je električni grelnik deloval 114 ur, pri čemer je porabil za 103 evre električne energije.

Lastnik vestno spremlja porabo električne energije za ogrevanje in hlajenje (v obeh stanovanjih v hiši imajo tudi klimatsko napravo), in sicer s števcem, ki ga je posebej za ta namen dal namestiti v kurilnici. Rezultati kažejo, da je bila sicer draga naložba (približno 13.000 evrov, lastnik pa je pridobil tudi sredstva Eko sklada) v posodobitev ogrevalnega sistema upravičena in po njegovih izračunih se bo povrnila v sedmih letih. Za ogrevanje hiše namreč zdaj plača le tretjino zneska, ki ga je prej moral odšteti za kurilno olje. Od julija 2011 do julija 2012 je tako za električno energijo, ki jo je za svoje delovanje porabila toplotna črpalka, odštel natančno 1202 evra. V hiši je vedno 20 stopinj, temperatura v radiatorjih pa se spreminja glede na zunanjo in niha med 30 in 48 stopinjami Celzija.

Pri tem je treba poudariti, da je hiša minimalno toplotno izolirana – tako imenovani sendvič zidovi so sestavljeni iz modularne opeke, petih centimetrov ekspandiranega polistirena in porolit opeke, kar ustreza približno sedmim centimetrom toplotne izolacije po današnjih merilih, pravi lastnik. Lani so streho prekrili z novo kritino in toplotno izolirali zgornjo ploščo, okna so še stara, lesena, a obnovljena (notranja stekla so odstranili in vgradili termopanska stekla). Tudi radiatorjev niso zamenjali, povsod v hiši so še vedno stari rebrasti, vendar so na vseh nameščeni termostatski ventili. Kakor pravi Drago Puzin, pred vgradnjo toplotne črpalke ni treba menjavati radiatorjev in cevne napeljave, če je, seveda, oboje v dobrem stanju. Strankam vedno svetuje, da gredo v prvo ogrevalno sezono z obstoječim sistemom – če se izkaže, da je v nekem prostoru premalo toplo, najprej do neke razumne meje navijejo ogrevalno krivuljo, in šele če tudi to ne zadostuje, pride na vrsto zamenjava radiatorja. Doslej so imeli le en tak primer, doda. Za nadzor delovanja prek interneta se lastnik za zdaj še ni odločil.

Pri dogrevanju ima prednost kurilno olje

Tudi v domu Antona Bratuše iz Šempetra v Savinjski dolini so še vedno stari rebrasti radiatorji, a je na njih že pred desetimi leti namestil termostatske ventile in tudi njegova 30 let stara hiša je daleč od energijsko varčne – na zunanjih zidovih iz porobetona je osem centimetrov toplotne izolacije iz kamene volne, streha je neizolirana, zgornja plošča pa le delno, vgrajena so še stara lesena termopanska okna. Preden je lastnik vgradil toplotno črpalko, je 160 kvadratnih metrov bivalnih prostorov ogreval radiatorski centralni sistem na kurilno olje. Poraba tega je bila kljub sodobnemu oljnemu kotlu in pomoči vremenske regulacije velika – v zadnjih desetih letih v povprečju med 1850 in 2570 litri na leto. Ker je bil kotel razmeroma nov, v cisterni pa še precejšnja zaloga kurilnega olja, je želel sistem ohraniti in ga skombinirati z novim, torej toplotno črpalko. V podjet­ju Atlas Trading so mu na podlagi natančno zabeleženih podatkov o porabi kurilnega olja v zadnjih desetih letih predlagali vgradnjo toplotne črpalke zrak/voda z močjo 13 kW, z notranjo enoto z integrirano obtočno črpalko in električnim grelnikom, 300-litrskim zalogovnikom za sanitarno vodo z velikim toplotnim prenosnikom, medtem ko so obstoječi 200-litrski zalogovnik uporabili kot hranilnik toplote. Sistema so povezali tako, da se ob nižjih zunanjih temperaturah, ko toplotna črpalka ne zmore zagotoviti dovolj toplote in bi ji torej moral na pomoč priskočiti električni grelnik v njej, prednostno vklopi dogrevanje z oljem.

Pred vgradnjo toplotne črpalke je za investitorja pomembno, kolikšen prihranek mu bo novi sistem zagotovil. Pri tem je treba razlikovati med trenutnim grelnim številom (COP) in letnim grelnim številom (SPF), ki je koeficient vložene in pridobljene energije, poudarja Yasin Jodeh iz podjetja Atlas Trading. Prvo je izmerjeno v nadzorovanih razmerah v laboratoriju, drugo se nanaša na točno določen sistem kot celoto in se razlikuje od primera do primera, torej od hiše do hiše. Letno grelno število za nov sistem lahko zgolj ocenimo, upošteva namreč tako hladna kot topla obdobja, ogrevanje prostorov in sanitarne vode, odtaljevanje zunanje enote in morebitno dogrevanje z električnim grelnikom ali kotlom. Delovanje toplotne črpalke v hiši Antona Bratuše zelo natančno sprem­ljajo že od njene vgradnje novembra 2011, pri čemer so za ta namen poleg posebnega števca za elektriko namestili še kalorimeter.

Lastnik in proizvajalec imata na voljo podatke v 13 kategorijah, ki zelo nazorno prikazujejo delovanje sistema. Med drugim redno spremljajo pridobljeno energijo (s kalorimet­rom), porabljeno električno energijo, število ur delovanja posamezne funkcije toplotne črpalke, skupno porabo električne energije v gospodinjstvu, delovanje električnega grelnika, oljnega kotla in podobno.

V enem letu 72-odstotni prihranek

Od 15. novembra 2011 do 30. oktobra 2012 je kalorimeter izmeril 21.928 kWh pridelane toplote s toplotno črpalko. Ta številka ne vključuje električnega grelnika in oljnega kotla – prvi je pridelal skupaj 270 kWh, drugi pa 1351 kWh, skupaj torej 23.550 kWh. Toplotna črpalka je v tem času za delovanje porabila 6441 kWh električne energije, skupaj z električnim grelnikom in obtočnimi črpalkami. K temu je treba prišteti še porabo 141,7 litra kurilnega olja (1423 kWh) – skup­na poraba energije je torej 7864 kWh. Letno grelno število samo toplotne črpalke je 3,45, skupno grelno število celotnega ogrevalnega sistema, ki vključuje tudi oljni kotel, pa je 2,96, pojasni Yodeh. Iz pridobljenih rezultatov je razvidno, da bi lastnik v enakem obdobju za ogrevanje s prejšnjim sistemom porabil 2460 litrov olja, kar bi ga stalo 2616 evrov. Skupni letni strošek ogrevanja s toplotno črpalko, ki vključuje tudi porabo 141,7 litra kurilnega olja, pa je bil le 742 evra. Prihranek stroškov v prvi sezoni delovanja je bil torej 72-odstotni ali 1873 evrov, pri čemer ni upoštevana subvencija Eko sklada za nakup toplotne črpalke, z zadovoljstvom pove Bratuša, ki ga je celotna naložba stala približno 11.000 evrov.

V tej ogrevalni sezoni lahko pričakuje še več­je prihranke. Novembra lani mu je nam­reč proizvajalec namestil internetni modul za daljinski nadzor, pri čemer so ugotovili, da je bila med dnevnim in nočnim režimom, ki ga je imel nastavljenega lastnik, prevelika temperaturna razlika, zato je bilo večkrat potrebno dogrevanje s kurilnim oljem. Potem ko je razliko zmanjšal, so bila temperaturna nihanja manjša, s tem pa tudi poraba energije – decembra, ki je bil zelo mrzel mesec, je bila tako poraba kurilnega olja minimalna.