Toplotne črpalke so po besedah uporabnikov veliko cenejši način kot ogrevanje s plinom ali kurilnim oljem, pa tudi pred lesno biomaso imajo prednost, saj ni treba imeti skladišča za lesne sekance ali pelete. Razmeroma draga je le naložba v sistem, zlasti če je treba vrtati globoko v zemljo, pa tudi hišo je treba ustrezno toplotno izolirati in namestiti vsaj večje radiatorje, pravo pa je talno ogrevanje, če ne še stensko.

Toplotne črpalke se razlikujejo po tem, iz česa »jemljejo« temperaturo. Največ je v Sloveniji po navedbah iz več različnih virov zemeljskih kolektorjev, to so praviloma dvakrat večje vodoravne mreže cevi, kot je površina ogrevanih prostorov, zakopane 80 do 150 centimetrov v zemljo. V teh ceveh se tekočina (običajno voda z dodatki) segreje na dokaj stabilno temperaturo zemlje. Toplotna črpalka, ki deluje na elektriko, tej tekočini odvzame nekaj stopinj in jih porabi za ogrevanje tekočine v sistemu talnega gretja.

Razlogov za najpogostejšo uporabo zemeljskih kolektorjev je več, med glavnimi so precej zahtevni postopki za pridobitev vodnega soglasja za uporabo podtalnice in rudarskega dovoljenja za globljo vrtino ter razmeroma visoki stroški gradnje slednje.

Naložba v sistem toplotne črpalke z zemeljskim kolektorjem namesto v peč na kurilno olje se po izračunih povrne v petih do šestih letih, v primerjavi s plinskim gorilnikom v 12 letih, razmerja pri toplotni črpalki, ki uporablja podtalnico, so tri do štiri in osem let, pri geosondi pa 11 do 12 oziroma 20 in več let. Za naprave, ki izkoriščajo temperaturo zraka, pa velja, da pozimi niso med najbolj varčnimi. Učinkovito delujejo do petih stopinj Celzija pod ničlo, potem se vključi dodatni električni ali drug grelnik.

Uporabnica sistema z zemeljskim kolektorjem Lucija Gaberšček iz Šentjurja je povedala, da se je za toplotno črpalko odločila, ker je vedno za novosti, ni pa ji tudi vseeno, če se kadi iz dimnika. Najprej je namreč razmišljala o plinu. Naložba v sistem toplotne črpalke z zemeljskim kolektorjem (brez talnega gretja v hiši) jo je stala malo več kot dva milijona tolarjev. Za vso elektriko je v letu dni plačala 260.000 tolarjev, od tega približno 150.000 tolarjev za ogrevanje. »In to kljub zelo mrzli zimi. Malo me je skrbelo, kako bo, vendar je bilo v hiši vedno od 22,5 do 23 stopinj Celzija. Dobila sem sicer občutek, da bi bilo pri ogrevanju na višje temperature nekaj težav, vendar se nastavitev nisem dotikala,« je povedala.

Tudi nov način razmišljanja

Najbolj temperaturno stabilen sistem predstavlja tako imenovana geosonda, globoka vrtina s sistemom zaprtih cevi. Primerna je za hiše, ki nimajo dovolj prostora za kolektor ali podtalne vode. Vendar se zaradi razmeroma drage naložbe zanjo ne odloči veliko ljudi. Roman Nahtigal iz Kranja ima toplotno črpalko povezano z dvema sondama s po dvema paroma cevi, napolnjenih z vodo in sredstvom proti zmrzovanju, 85 metrov globoko. S tem sistemom ogreva in ohlaja 200 kvadratnih metrov hiše in 300 litrov sanitarne vode. »Že pred 15 ali 16 leti sem v prvem nadstropju hiše vgradil talno gretje, drugod imamo še radiatorje. Te pa sem opremil s termostatskimi ventili. Okna so trislojna. Z današnjimi materiali in znanjem bi bili učinki še večji, brez dvoma,« je povedal.

Petčlanska družina Nahtigalovih je pred vgradnjo toplotne črpalke na leto za vso elektriko in kurilno olje porabila 750.000 tolarjev, zdaj po natančnih izračunih le še 380.000 tolarjev za elektriko. »Ob tem bolj razumno ravnam kot prej, ko sem prostore s kurilnim oljem ogreval na 24 ali 25 stopinj Celzija, zdaj je povsem dovolj 22 stopinj,« pravi Nahtigal.

»Izjemno sem zadovoljen, čeprav strošek vgradnje ni bil majhen. Cena se je povečala še za 70 odstotkov, ko sem dejal, naj uredijo tudi hlajenje. Vse skupaj, z vrtinami vred, me je stalo šest milijonov tolarjev, vendar nisem sam naredil nič, vse je bilo na ključ. Ampak je vredno. Samo odčitavaš, nobene packarije ni, tudi dimnik je zdaj zgolj za okras. Bal sem se le, ker je bila letošnja zima, prva za naš sistem, precej huda. Pa je bil strah povsem odveč,« dodaja.

Nahtigal se je za toplotno črpalko odločil, potem ko se je pokvaril bojler peči na kurilno olje in bi moral zamenjati celotno peč. »Pomislil sem, da bi bilo zaradi negotovosti pri cenah kurilnega olja morda bolje vgraditi peč na biomaso, na koncu pa sem se odločil za najbolj čist sistem. Življenjska doba kompresorja toplotne črpalke je 35 do 45 let. Še vedno pa srečujem kup dvomljivcev, ki me sprašujejo, kaj če zmanjka elektrike. Odgovarjam jim, da v tem primeru niti plinski gorilnik ne bo delal in da bodo ugasnile tudi črpalke za olje,« je o svojem sistemu prepričan Nahtigal.

Podobno skromen delež kot geosonde imajo sistemi voda-voda, ki črpajo podtalnico in jo ohlajeno za tri ali štiri stopinje Celzija vrnejo v podzemlje. Osnova za tak sistem je seveda dosegljiva podtalnica. Sašo Strajnar iz Pariželj pri Braslovčah je povedal, da imajo na njihovem območju srečo, ker je bogato s podtalnico. Do nje so prišli že z 9,5 metra globoko vrtino. Iz nje črpajo po pet kubičnih metrov vode na uro. Strajnar še nima izkušenj z zimo, izračunal pa je, da bo v šestih letih v primerjavi s porabo plina že toliko prihranil, da se bo naložba v toplotno črpalko začela vračati. »Celotna naložba z vrtino, toplotno črpalko in talnim gretjem za hišo s 150 kvadratnimi metri površine je znašala 3,5 milijona tolarjev. Od tega je samo talno gretje stalo 1,2 milijona tolarjev,« pravi.

Primanjkuje vrtalcev in polagalcev

Največji delež v prodaji toplotnih črpalk v Sloveniji ima podjetje Termotehnika Kronovšek iz Orle vasi pri Braslovčah. Kakor so povedali, so jih lani prodali in montirali 70, letos pa že 110, do konca leta jih utegne biti še nekaj. »Povpraševanje strašno narašča. Bilo bi preprosto, če bi imeli pri nas usposobljene vrtalce in polagalce, pa jih ni,« so povedali. Najboljše energetske rezultate imajo s toplotnimi črpalkami voda-voda, ki uporabljajo podtalnico, saj dosegajo tudi grelno število pet. »Težava je v tem, ker podtalnica ni povsod na razpolago. Dodatna ovira so birokratski postopki za pridobitev dovoljenja in spremljanja porabe vode. Ti postopki so po nepotrebnem občutno bolj zapleteni kot v sosednjih državah. Izvedba je razmeroma poceni,« pravijo v podjetju.

Sledijo sistemi z zemeljskimi kolektorji, pri katerih so grelna števila med štiri in 4,5, tretje so črpalke z uporabo zunanjega zraka z grelnim številom pod tri. »Učinkovit in zanesljiv zajem toplote so tudi globinske sonde. Žal je izvedba precej draga, še posebno če upoštevamo, da ena geosonda zadostuje v povprečju za pet do šest kilovatov grelne moči toplotne črpalke. Vodilno podjetje za izvajanje na tem področju je Geosonda iz Kranja,« so še povedali v Termotehniki.

Takoj za petami Termotehniki je Knut, švedsko podjetje, ki ima v Sloveniji sedež na Turjaku. Kakor so povedali, bodo letos vgradili 80 toplotnih črpalk, od tega 80 odstotkov z zemeljskim kolektorjem. V Sloveniji deluje že 500 njihovih toplotnih črpalk. Kolektorje lahko položijo klasično, kar pomeni, da imajo dvakrat večjo površino kot ogrevani prostori, kompaktno, pri čemer je mreža enaka ali še manjša od ogrevanih površin, in po sistemu VBX, pri katerem je za kolektor potrebna le še manj kot tretjina ogrevane površine. Za kolektorje VBX je nujna rekuperacija prezračevanja, ki to toploto dovajajo v zemeljski kolektor. Kakor trdijo, se da s talnim gretjem in zemeljskim kolektorjem prihraniti od 55 do 60 odstotkov stroškov ogrevanja s kurilnim oljem, če so namesto talnega ogrevanja nameščeni radiatorji, pa polovico.

Wiessmann proda deset toplotnih črpalk na leto, tako da ne opažajo večjih razlik v sistemih, vse oblike so približno enako zastopane, le sistem zrak-voda ne, ker pozimi ne dosega pravih učinkov. Povedali so, da se povpraševanje povečuje zadnje leto. Toplotna črpalka z zemeljskim kolektorjem stane od 2,5 milijona tolarjev naprej.

Podjetje Geosonda iz Kranja je s toplotnimi črpalkami in energetskimi vrtinami opremilo tri šole, tri poslovne stavbe in približno 30 hiš. Težava je zlasti v tem, da je naložba v globoke vrtine za večino majhnih uporabnikov previsoka.

Ministrstva za okolje in prostor pri odobritvi vloge za subvencijo ne zanima zgolj toplotna črpalka, temveč mora biti vlogi priložen izkaz toplotnih karakteristik hiše. Toplotna črpalka praviloma poganja nizkoenergijski sistem, zato hiša ne sme izgubljati preveč toplote. Pri nižji temperaturi ogrevalnega medija je treba imeti večjo površino grelnih teles, najprimernejše je talno gretje z dodatkom stenskega.

Pri grelnih številih, ki jih navajajo proizvajalci toplotnih črpalk in pomenijo razmerje med porabljeno elektriko in dobljeno skupno energijo v sistemu ogrevanja, je treba biti pozoren na primerljivost razmer. Grelna števila so namreč različna pri različnih temperaturah medija, iz katerega črpalka jemlje toploto. Grelno število pet sicer pomeni, da sta bila za denimo 10 kilovatov toplote za ogrevanje porabljena le dva kilovata elektrike.

Delo in dom, 13. september 2006