V primerjavi z drugimi načini ogrevanja pa je razširjenost toplotnih črpalk pri nas še vedno zanemarljiva, predvsem zaradi razmeroma drage naložbe in tudi pomanjkanja informacij o njihovem delovanju, prednostih, izkoristkih in varčnosti. V nadaljevanju zato odgovarjamo na deset najpogostejših vprašanj o vgradnji takšnega sistema.

Ali se vgradnja toplotne črpalke splača?

Tako kot pri drugih vrstah ogrevanja tudi pri toplotnih črpalkah velja, da je treba narediti čim bolj temeljit projekt z vsemi potrebnimi izračuni. Projektant strojnih inštalacij bo pri izračunu upošteval vse, kar vpliva na optimalno in varčno delovanje toplotne črpalke. Poiskal bo najboljše razmerje med višino naložbe, učinkovitostjo in varčnostjo sistema oziroma stroški, ki jih je treba plačati za ogrevanje. Med drugim bo upošteval toplotne izgube hiše, površino ogrevanega prostora, naravne danosti parcele in finančne zmožnosti investitorja. Vse našteto namreč vpliva na rabo električne energije, ki jo črpalka potrebuje za svoje delovanje, in s tem na stroške. Na splošno pa v prid toplotne črpalke med drugim govori dejstvo, da cene fosilnih goriv nenehno naraščajo, njihovo zgorevanje pa je eden od glavnih virov škodljivih emisij. Poleg tega so izračuni, preizkusi in meritve pokazali, da toplotne črpalke med obratovanjem porabijo manj primarne energije kot plinski ali oljni kondenzacijski kotli, ki sicer veljajo za najsodobnejše rešitve ogrevalnih sistemov na fosilna goriva.

Kje najdem projektanta?

Izkušnje in priporočila prijateljev so vsekakor dobra referenca, zato se pozanimajmo, kdo od naših prijateljev (ali njihovih prijateljev) že ima podobne izkušnje. Sicer pa lahko pokličemo v najbližjo energetsko pisarno in nam bodo predlagali nekaj imen usposobljenih projektantov strojnih inštalacij, ki imajo izkušnje tudi z individualnimi hišami. Druga možnost je Inženirska zbornica Slovenije, ki ima na svojih spletnih straneh objavljen imenik pooblaščenih projektantov in projektivnih podjetij za različna področja, tretja pa svetovni splet.

Kako učinkovite so toplotne črpalke?

Kako učinkovita je toplotna črpalka, nam pove letno grelno število, katerega vrednost je odvisna od vira okoliške toplote. Večje ko je grelno število, več toplote dobimo pri enakem vložku energije. Izračunano je na podlagi razmerja med toploto, ki je dovedena grelnemu mediju, in vso porabljeno električno energijo v sezoni, pri čemer je treba poleg porabe električne energije za pogon kompresorja upoštevati še porabo električne energije pomožnih komponent sistema. Na letno grelno število toplotne črpalke vplivajo še potrebe po toploti in hlajenje glede na lokacijo objekta, temperatura vira toplote in temperatura predtoka ogrevne vode, sistem regulacije toplotne črpalke in ogrevalnega sistema ter pravilno dimenzioniran hranilnik toplote. Letna grelna števila znašajo v povprečju 3 do 4, tudi več. Pri temperaturi predtoka ogrevne vode 35 stopinj Celzija, na primer, največja dosegajo toplotne črpalke voda/voda, in sicer 5 in celo več, toplotna črpalka zemlja/voda 4 do 4,5, toplotna črpalka zrak/voda pa od 2,8 do 3 in tudi več.

Ali so tako imenovane klima oziroma inverterske toplotne črpalke res učinkovitejše od drugih izvedb toplotnih črpalk?

Inverterske toplotne črpalke lahko v nekaj minutah povečajo ali zmanjšajo izhodno moč ogrevanja, zaradi česar naj bi bile, kakor zagotavljajo ponudniki, učinkovitejše od preostalih izvedb. Ta funkcija pa je pri talnem ogrevanju, na primer, brez pomena, saj ima takšno ogrevanje odzivnost nekaj ur, poleg tega se zunanja temperatura ne spreminja tako hitro. Pri navajanju dejanskih tehničnih zmogljivosti črpalk različnih proizvajalcev so pogosta precejšnja odstopanja, predvsem zato, ker denimo za toplotne črpalke zrak/voda navajajo podatke, izmerjene pri različnih zunanjih temperaturah zraka in različnih temperaturah predtoka. Poleg tega se karakteristike toplotne črpalke med njenim delovanjem nenehno spreminjajo in jih je mogoče navajati v različnih točkah delovanja. Da bi se temu izognili, je treba pri meritvah učinkovitosti upoštevati evropski standard EN 14511, ki določa enotne pogoje meritev za vse toplotne črpalke, tako da je mogoče rezultate preprosto primerjati.

Ali mora biti hiša res dobro toplotno izolirana, če jo želimo ogrevati s toplotno črpalko?

Nepisano pravilo je, da je takšen sistem ogrevanja najbolj smiseln v hišah, ki niso preveč energijsko potratne, ni pa nujno, da je hiša res dobro toplotno izolirana. Na voljo imamo namreč toplotne črpalke različne moči, manjše in večje, pri čemer se strokovnjaki strinjajo, da je zgornja meja moči, ki naj bi jo imela toplotna črpalka v hiši, 10 do največ 12 kW. Res pa je, da za dobro izolirano hišo potrebujemo črpalko z manjšo močjo, kar pomeni, da je naložba v ogrevalni sistem manjša in seveda gospodarnejša. Za povprečno toplotno izolirano stavbo sicer zadostuje toplotna črpalka moči od 6 do 12 kW, za stanovanja in nizkoenergijske hiše približno 3 kW, za pasivne hiše pa s še manjšo močjo. Pri izbiri moči je treba upoštevati tudi vir toplote in ekstremne zunanje temperature pozimi.

Kakšni so prihranki, če vgradimo kakovostno toplotno črpalko?

Največje prihranke – do 75 odstotkov v primerjavi s konvencionalnimi ogrevalnimi sistemi – dosežemo, če vgradimo kakovostno toplotno črpalko z dobrim letnim grelnim številom in virom toplote z visoko povprečno temperaturo pozimi (na primer podtalnica, ki ima tudi pozimi 12 do 15 stopinj Celzija), poleg tega izberemo ogrevalni sistem z najnižjo ogrevno temperaturo vode, torej talno, stensko ali stropno ogrevanje.

Ali so toplotne črpalke varčne, glede na to, da za delovanje potrebujejo električno energijo?

Čeprav za delovanje potrebujejo električno energijo, toplotne črpalke v primerjavi z drugimi načini ogrevanja, predvsem s kurilnim oljem in električnimi grelniki, niso potratne. Da na primer toplotna črpalka za ogrevanje sanitarne vode odda 1800 W toplote, porabi 400 W električne energije, medtem ko le malo močnejši električni grelnik, kot so klasični bojlerji za vodo, porabi 2200 W električne energije, da odda 2200 W toplote. V primerjavi z ogrevanjem na utekočinjeni plin ali olje porabi toplotna črpalka za ogrevanje hiše le četrtino ali še manj primarne energije iz električnega omrežja za pogon naprave, preostala energija je brezplačna, saj jo pridobi iz okolice hiše.

Ali je naložba v toplotno črpalko veliko dražja od naložbe v sodoben kondenzacijski ogrevalni kotel?

Cena toplotne črpalke je odvisna od ogrevalne moči, pri čemer za povprečno toplotno izolirano enodružinsko hišo zadostuje toplotna črpalka moči od 9 do 12 kW. Pri novogradnjah sta ogrevalni in regulacijski sistem običajno enaka, ne glede na to, ali se odločimo za črpalko ali kotel. Dodaten strošek je vir toplote, kadar toplotna črpalka pokriva celoletne toplotne potrebe objekta. To velja pri vgradnji črpalke zemlja/voda in voda/voda. Upoštevati je treba še, da pri toplotni črpalki ne potrebujemo dimnika, zato se cena sistemov bistveno ne razlikuje. Če smo se odločili za reverzibilno izvedbo, s katero lahko poleti prostore tudi hladimo, je prihranek še večji, saj ni potreben nakup klimatske naprave. Vgradnja toplotne črpalke torej kljub ceni naprave ni nujno draga, še zlasti če jo načrtujemo že ob gradnji hiše. Naložba je lahko še nižja glede na vir toplote, ki ga izkoriščamo.

Ali lahko tako ogrevamo samo objekte s talnim ogrevanjem?

Če smo se odločili za toplotno črpalko, je najprimernejše ploskovno ogrevanje, torej talno, stensko ali stropno, kar pa še ne pomeni, da je ne moremo uporabiti v objektu z radiatorskim ogrevanjem, še zlasti ker so na trgu visokotemperaturne črpalke, ki dosežejo temperaturo predtoka do 75 stopinj Celzija in so primerne za obstoječe radiatorske sisteme. Seveda ni treba ogrevati do tako visokih temperatur, saj je večina radiatorjev predimenzioniranih – v večini primerov zadostuje že temperatura predtoka pod 55 stopinj Celzija. Treba je upoštevati, da je učinkovitost toplotne črpalke pri tako visokih temperaturah precej manjša kot pri talnem ogrevanju. Proizvajalci zato priporočajo visokotemperaturne toplotne črpalke le za obstoječe objekte, kjer bi bila zamenjava radiatorjev s talnim ogrevanjem prezahtevna in predraga, za novogradnje pa je nujno izbrati nizkotemperaturni ogrevalni sistem (talno, stensko, stropno ogrevanje, tudi konvektorji), saj bomo le tako dosegli maksimalni prihranek pri stroških ogrevanja.

Kako zanesljivo delujejo in koliko hrupa povzročajo?

Najobčutljivejši del toplotne črpalke je uparjalnik, ki ga je treba tako kot vodne poti očistiti na dve do tri leta, drugače pa sistem ne potrebuje posebnega vzdrževanja. Priporočljivo je, da pooblaščeni serviser enkrat na leto pregleda raven olja v kompresorju, tesnost cevnih povezav in polnitev sistema s hladivom. Pri zemeljskem kolektorju in geosondi je treba občasno preveriti tlak v sistemu in količino medija prenosa toplote v zemeljskem kolektorju. Kar zadeva hrup, pa so kakovostne toplotne črpalke, ki jih postavimo v notranje prostore, celo tišje od navadnega gorilnika na olje, medtem ko manj kakovostne povzročajo neprijetne vibracije in hrup. Pomembno je, da je v ohišje naprave vgrajena ustrezna zvočna izolacija, običajno je to izolacija iz pene piramidaste oblike, ki dobro duši zvok, še zlasti pomembno pa je pravilno vpetje kompresorja in drugih komponent toplotne črpalke.

Delo in dom, 27. januar 2010