Lahko je tudi kakršnekoli oblike. Omejitev pravzaprav ni. Vrtnine in okrasne rastline lahko gojimo na balkonih, terasah, v miniaturnih atrijih, celo na okenskih policah. Za ozimnico tako resda ne bomo pridelali, bomo pa potešili željo po pridelkih z lastnega »vrta«, začimbe za kuho bodo vedno pri roki in tudi cvetic za manjši šopek se bo vedno našlo.

Visoke grede, korita, posode

Vendar vrtnarjenje na majhnem in omejenem prostoru zahteva temeljit razmislek, kako in kaj gojiti. Morda je najbolj preprosto začeti z zasajanjem obstoječih korit, tako da med okrasne cvetlice pomešamo dekorativne vrtnine. Najbolje je, da kupimo že malo večje sadike, saj le tako hitro dosežemo lep učinek.

V pritličnih blokovskih stanovanjih lahko v majhnem atriju, na večji terasi ali balkonu postavimo visoke grede, ki jih kupimo že pripravljene ali jih damo izdelati po lastnih zamislih pri mizarju. Lahko jih tudi sami sezidamo, prislonjene k steni.

Če se nam zdi ta različica preveč statična, je naslednja ideja uporaba različno velikih posod. Te so lahko drage ali poceni, umetniške ali preproste, lesene ali kovinske, glinene ali plastične, vse je odvisno od našega okusa in domišljije. Veliko predmetov, ki jih drugače namenimo za kosovni odpad, se lahko spremeni v izvirne posode, mi pa bomo z njihovo ponovno uporabo naredili nekaj dobrega za okolje. Posode morajo biti vedno dovolj velike, mi pa moramo vedeti, ali imamo prostor za njihovo shranjevanje čez zimo. Ljubitelji malo bolj nenavadnega gojenja zelenjave lahko kupijo tudi posebne vreče, v katere lahko posadimo paradižnik, pa tudi krompir. Skratka, zanimivih rešitev za gojenje pisanih in zdravih združb okras­nih rastlin in vrtnin na majhnih površinah je veliko.

Njihova prednost je v preprostem prilagajanju terenu, med letom jih lahko tudi poljubno premikamo. Posode lahko postavimo kamorkoli na ravno površino; tudi vzdolž sprehajalnih poti, pred vhod, na trato, uporabimo jih v obešankah, balkonskih koritih. Zagotoviti jim moramo le nekaj sonca. Medtem ko so špinača, blitva in solata zadovoljne že z dobrimi tremi urami sonca na dan, pa paradižnik, bučke, paprika in jajčevci potrebujejo vsaj šest ur neposred­nega »sončenja«.

Prst, zalivanje in varnost

Da bi rastline v svojem omejenem domu dobro uspevale, jim moramo zagotoviti dobre razmere oziroma dobro hrano že od vsega začetka. Vrtna zemlja, razen za večje visoke grede, ni primerna. Pozorni moramo biti tudi na to, da bosta naša terasa ali balkon vzdržala breme visokih gred in posod, polnih prsti, zlasti po zalivanju. Okenska korita in viseče košare morajo biti vedno zelo dobro pritrjene, še posebno v višjih nadstropjih.

Najboljše možnosti za rast zagotovimo s kupljenim substratom za balkonske rastline, morebiti celo z dražjimi, a pravimi ekološkimi substrati. V dobrih substratih je zaloge hranil dovolj za tri tedne, potem pa bomo morali dognojevati, običajno enkrat na teden. Najpreprosteje to naredimo z mineralnimi tekočimi gnojili ali s tekočimi organskimi gnojili, in sicer vedno zvečer, ko se temperature spustijo pod trideset stopinj Celzija. To je tudi primerna temperatura za večerno zalivanje. Jutranje je sicer boljše, vendar večina pred odhodom v službo za to opravilo nima časa. Zalivati je treba pogosto, največkrat vsak dan, saj mora biti substrat vseskozi vlažen. Najbolje, da uporabljamo mlačno, postano vodo in da zalivamo pri koreninah, ne po listih. Poskrbimo tudi, da lahko odvečna voda odteče skozi luknje na dnu posod.

Poskrbimo za dobre sosede

Posajene vrtnine in okrasne rastline se bolje počutijo in lepše razvijajo, če so zadovoljne s svojimi sosedi, zato jih moramo dobro poznati. Za gojenje na manjšem prostoru so primerne vrtnine z nizko grmičasto ali povešavo rastjo, drobnimi plodovi in majhnimi glavicami, kot so sladki feferoni, bučke, nizki fižol, češnjev paradižnik, redkvica, listnata solata, rdeča pesa, okrogel korenček, kumare in še marsikaj se najde. Mednje se lepo podajo, skrbijo za zdravje in dobro počutje ognjič, žametnice in kapucinke, če pa imamo paradižnik, je ob njegovih nogah obvezna bazilika. Višje sorte paradižnika lahko uporabimo kot zaščito pred radoved­nimi pogledi, enako vlogo lahko odigra še visoki fižol, z lepimi cvetovi, pozneje pa užit­nim zrnjem. Za njegovo zdravje poskrbimo s sadikami šetraja. Tako paradižnik kot fižol pa potrebujeta oporo, balkonsko ograjo ali posebej nameščeno oporo. V kombiniranih zasaditvah ne smeta manjkati zelo dekorativna blitva z rumenimi ali rdečimi listi in mnogokrat prezrti listnati ohrovt.

Vendar vse vrtnine ne rastejo enako hitro, kar lahko na našem vrtiču občasno povzroči prazen prostor. V rastni sezoni lahko samo s pravilnim načrtovanjem vrstnega reda zasaditve v eni sami posodi vzgojimo več kultur. Morda nam v prvem letu ne bo uspelo imeti ves čas rastlin v polnem razcvetu, z vsakoletnimi izkušnjami pa nam bo to čedalje bolj uspevalo. In tudi če naše zasaditvene kombinacije ne bodo videti tako kot tiste v revijah, moramo vedeti, da vrtnine za fotografiranje pripravijo tako kot fotomodel. Da bodo res v formi, vnaprej poskrbijo z najlepšimi sadikami, gnojenjem, čuvanjem pred vetrom, dežjem, z ustreznim ličenjem in manjšimi lepotnimi popravki …

Zelišča so večna uspešnica

Kot vidimo, imeti lep zelenjavno-okrasni vrt ni vedno mačji kašelj. Potrebnega je kar veliko znanja, preizkušanja in potrpežljivosti. Volje pa nikakor ne bomo izgubili, če bomo začeli vrtnariti z zelišči. Če imamo sončen prostor, lahko je tudi na okenski polici, ga lahko vedno uspešno spremenimo v zeliščni vrtič. Tudi v utesnjenih lončkih, sušnih razmerah in nekoliko slabši prsti bodo dobro uspevali bazilika, koper, drobnjak, citronka, krebuljica, pehtran, peteršilj, šetraj, rožmarin, sivka, timijan in materina dušica.

Pri nas se na srečo še vedno lahko veliko ljudi oskrbuje z zelenjavo, pridelano na ekološki način, v količinah, ki jih vsakodnevno potrebujejo, in je na opisani način gojenja vrtnin (za zdaj) še bolj nostalgija kot potreba. Je pa to lahko lepa, zanimiva in poučna izkušnja za naše najmlajše, ki tako od blizu spoznavajo naravo in pridelavo hrane.

Arhiv revije Deloindom+.