Okrasni vrt

Priporočljivo je, da z zadnjo košnjo trate odlašamo čim dalj, da zime ne bi pričakala preveč bujna. Oktober je idealen čas, da jo ponovno prezračimo, pomembno pa je tudi, da z nje redno odstranjujemo odpadlo listje in nagnite plodove. Prva polovica oktobra je še primeren čas za sajenje in razsajanje trajnic (razen toploljubnih), tudi če smo si preskrbeli sadike, ki so posajene v lončkih, dalj ne kaže odlašati. Zaželeno je namreč, da se njihove korenine čim bolje vrastejo v podlago, preden zemlja začne zmrzovati. Načeloma potrebujejo za to vsaj mesec in pol, če po sajenju ni dežja, jih moramo redno zalivati.

Sadimo tudi vrtnice in žive meje. S sajenjem listavcev, ki jim listje odpade, ne hitimo pred sredino oktobra, posebej če imajo sadike gole korenine. Ko bo listje odpadlo, bodo rastline izgubljale manj vode, zaradi česar se bodo bolje vraščale. Enako velja za sajenje sadnih dreves. Za profesionalne vrtnarje je čas, ko začnejo drevesa izgubljati listje, najbolj pravšnji za sajenje spomladanskih okrasnih čebulnic. Noči in zemlja se takrat ohladijo in ni nevarnosti, da bi čebulice prezgodaj odgnale, kar bi jim vzelo energijo za prezimitev, spomladi pa bi bile bolj občutljive na bolezni. Če bi radi z okrasnimi čebulnicami prehiteli pomlad, jih bomo morali siliti, to je jih čimprej izpostaviti nizkim temperaturam od 0 do 5 stopinj C, ki jih potrebujejo za cvetenje. Na hladnem morajo biti od 12 do 16 tednov. Lončke z vlažnim substratom, v katerega smo jih posadili, lahko za toliko časa postavimo v star hladilnik. Ko sezonsko cvetje na okrasnih gredicah in v koritih ni več lepo, jih lahko zasadimo z mačehami, ki bodo do zime in potem s prvo spomladansko otoplitvijo predstavljale živahen in trpežen okras.

Za marsikaterega sadjarja je oktober pomemben sezonski mesec, še vedno dozorevajo pozne sorte jabolk in hrušk. Za njimi bo prišlo na vrsto obiranje lešnikov in orehov, konec oktobra pa že prvih aktinidij in kakijev, ki jih bo treba seveda še omediti. Tisti, ki so sadno letino že pospravili v klet, morajo to redno zračiti in sadje pregledovati, da bi izločili poškodovane in gnijoče sadeže.

Veliko opravil je tudi v nasadih, iz katerih je pridelek že pospravljen. Tako je pomembno, da z dreves odstranjujemo gnijoče in plesneče sadeže, ki jim zaradi zgrbančenosti pravimo mumije. So namreč skladišče trosov glivičnih bolezni sadnega drevja, ki bodo spomladi z višjimi temperaturami oživele. Plesnivi plodovi, ki so odpadli na tla, pa ne pomenijo nevarnosti, čeprav jih je priporočljivo pograbiti in odvreči na kompost. Breskve in nektarine, ki jih je letos napadla breskova kodravost, ob odpadanju listov škropimo proti tej bolezni. Za sadno drevje je tudi jeseni pomembno, da čistimo in plitvo prekopavamo kolobar pod krošnjo, pred zimo ga lahko zaščitimo tudi z zastirko iz domačega komposta, a le če v vrtu nimamo voluharja, ki bi se pod njim z veseljem grel. Če v sadovnjak zahaja divjad, debla ovijemo s kartonom ali koruznico ali pa okoli njih namestimo dovolj visoko žičnato zaščito.

Zelenjavni vrt

Oktobra sadimo čebulček majski srebrnjak, holandsko rumeno čebulo in zimske sorte česna. Jeseni lahko sadimo tudi spomladanski česen, jesenskega pa na pomlad ne, saj bi imel prekratko rastno dobo. Predvsem si zapomnimo, da imajo čebulnice rade odcedno zemljo in ne marajo gnojenja s hlevskim gnojem ali drugimi gnojili, ki vsebujejo veliko dušika. Dodajamo le majhne količine domačega komposta ali kupljenih organskih gnojil. Jesen je tudi čas za sajenje in razsajanje rabarbare.

Oktobra bomo že morali redneje spremljati možnost jutranjih zmrzali ali nenadne ohladitve. Zlasti neprezimne solatnice je pred njimi dobro zaščititi z zimskimi koprenami, dolgotrajnejšo zaščito pa predstavljajo tuneli iz PVC-folije. Jesenski čas po spravilu pridelkov je primeren, da z vrta odvzamemo vzorec zemlje, če smo se odločili, da jo bomo nesli v analizo. Ta je smiselna, če imamo z gojenjem, rastjo in zdravjem rastlin nenehne težave. V primeru, da je zemlja prekisla (ima nizek pH), prav jeseni opravimo apnenje; to delamo vedno ločeno od preostalega gnojenja.

Sicer pa si v vrtu tudi jeseni prizadevamo, da bi bila tla po spravilu pridelkov čim manj časa gola, da bi preprečili spiranje hranilnih snovi in mikroorganizmov. Grede lahko prekrijemo s slamnatimi, travnimi ali listnimi zastirkami, ostanki rastlin, lahko pa jih zasejemo z ozimnim žitom, ki nam bo služilo za zeleno gnojenje. Po naših vrtovih je v začetku oktobra še precej posušenih fižolovih rastlin. Nikar jih ne pulimo, temveč odrežimo nad tlemi in korenine pustimo v zemlji. Zakaj? Ker so stročnice edine rastline, ki s pomočjo posebnih simbiotskih bakterij, ki živijo na njihovih koreninah, dušik iz zraka pretvorijo v obliko, ki jim je dostopna. Če korenine jeseni ostanejo v zemlji, bakterije še nekaj časa opravljajo koristno delo.

Če se na vrtu ne želimo odpovedati globokemu prekopavanju z lopato ali vilami in gnojenju z uležanim hlevskim gnojem, storimo to na izpraznjenih gredah oktobra. Priporočljivo je, da temperature zraka ne padejo pod 15 stopinj C, ker so mikroorganizmi v tleh še aktivni. Izogniti se moramo vetrovnim dnem, saj drobnoživkam izsuševanje, ki ga povzroča veter, najbolj škoduje. Tak način preobračanja zemlje je priporočljiv tudi po sezonah, ko je zemlja zaradi vremena močno zbita, saj bo zimski mraz grude, nastale pri prekopavanju, razbil. Spomladi bomo tako poskrbeli le za fino obdelavo gredic.