Zelenjavni vrt

Se pa okrog novega leta že pripravljajo na setev čilija najbolj zagreti častilci te ognjene začimbe, seveda tisti, ki nameravajo sadike na pomlad posaditi v dobro zaščitene ali morda celo ogrevane rastlinjake. Sadike nekaterih sort namreč potrebujejo do godnosti precej dalj kot paprika. Sicer pa je konec januarja že čas za začetek vzgoje sadik zelene in peteršilja, če želimo spomladi pridobiti čas. Zeleno bomo lahko na prosto presadili že aprila, od setve za sadike do takrat pa potrebuje sadika kar od 60 do 70 dni. Za kalitev je primerna temperatura naših bivalnih prostorov, za nadaljnjo rast pa jo lahko sadikam postopoma znižujemo vse do 5 stopinj Celzija. Imeti pa morajo enakomerno svetlobo. Januarja bomo lahko sejali tudi za sadike pora, čebule in kapusnic, saj gredo spomladi zelo zgodaj na prosto.

Preden se zaženemo v nakup semena, preverimo svoje stare zaloge in naredimo test kaljivosti. Ker ta s starostjo semena pada, ni priporočljivo kupovati na zalogo. To najlaže storimo tako, da v stanovanju na krožnik položimo več plasti papirnate brisače, ki mora biti ves čas mokra. Po njej razporedimo od 50 do 100 semen, krožnik pa pokrijemo s PVC-folijo. Dišavnice, korenček, peteršilj in nekatere cvetice kalijo na svetlem, pri drugih semenih pa krožnik pokrijemo s temnim papirjem. Kaljivost lahko ocenimo najpozneje v dveh tednih.

Sicer pa najzgodnejše semenarske hiše sredi januarja začno prodajati semenski krompir. Če nimamo primerno hladnega prostora, z nakupom raje počakajmo, si pa preskrbimo kataloge sort za leto 2017, ki so povsod že na voljo, tudi na spletnih straneh semenarskih podjetij.

Dela na prostem lahko zastavimo takoj, ko bo zemlja odmrznjena in za delo ne bo premokra, zlasti če nameravamo uporabiti hlevski gnoj ali kompost, pa gredic jeseni nismo prekopali in gnojili. Ti organski gnojili namreč potrebujeta vsaj nekaj mesecev, da postanejo hranila v njih dostopna rastlinam.

Okrasni vrt

Suho in pred koncem leta mrzlo vreme je lahko marsikje povzročilo izsušitev trajnih okrasnih rastlin. Govorimo seveda o zimzelenih listavcih in iglavcih, ki vseskozi izgubljajo vlago, medtem ko listopadne grmovnice in drevesa počivajo. Občasno jih moramo zaliti, vendar samo ko ne zmrzuje ali niso napovedane temperature pod ničlo. Zalijemo tudi citruse in posodovke, ki smo jih prestavili v zavarovan prostor.

Če nam bo januar naklonil sneg, ga ne pozabimo sproti otresati z drevja in grmovnic, najprej seveda z zimzelenih in iglavcev. Nikoli pa ne otresamo pomrznjenega snega, ker se bodo veje polomile. Poskrbimo tudi, da zbit sneg ne bo dolgo ležal na trati, saj jo lahko zaradi pomanjkanja zraka napade snežna plesen.

Od srede januarja do srede februarja lahko režemo enoletne poganjke za potaknjence olesenelih okrasnih rastlin, npr. metuljnika, nepravega jasmina, medvejke. Potaknemo jih takoj, ko zemlja odmrzne, ali pa to naredimo v loncih v zaščitenem prostoru, kjer pa ne sme biti pretoplo.

Sadni vrt

Vse dokler je še kopno, lahko porežemo izrojene in prikrajšamo druge poganjke malin in robid, če tega nismo strorili po obiranju, saj s tem omejujemo malinovo sušico, pa tudi morebitna snežna odeja jih ne bo poškodovala. Seveda bomo v sadovnjaku otresali sneg z vej, da jih ne bi polomil. Še pred sneženjem odstranimo tudi morebitno neodpadlo suho listje z dreves.

Januarja je še veliko prezgodaj za rez sadnega drevja v domačem sadovnjaku. Profesionalni sadjarji to sicer že počnejo, ker morajo oskrbeti veliko dreves, vendar pa velja, da je celjenje ran od rezi veliko boljše, ko se po drevju začno pretakati sokovi, torej ko se začne brstenje. Je pa sredina januarja že čas, da si pripravimo enoletne poganjke sadnega drevja za cepiče. Do srede februarja jih režemo s čistimi sadjarskimi škarjami, potem pa jih shranimo v vlažnem in hladnem prostoru v vlažni mivki ali zavite v časopisni papir v plastični vrečki v hladilniku, da se ne izsušijo. Cepili bomo namreč šele, ko bo sadno drevje vzbrstelo.