Komur se mudi s cepljenjem sadnih rastlin, lahko poskusi s ploščičastim okuliranjem, za T-okulacijo pa bo treba počakati do sredine avgusta.

Poganjke, okužene s pepelasto plesnijo, redno obtrgujemo, enako velja pri listnih ušeh, ki so lahko, posebno v deževnem poletju, še vedno nadležne. Rast usmerjamo in upogibamo, po obiranju češenj in drugih zgodnjih koščičarjev se lahko lotimo tudi poletne rezi. Sicer lahko v tem času režemo tudi jablane in hruške, to je še posebno priporočljivo proti koncu meseca in za tiste rastline, ki rastejo bujno, a samo tam, kjer hrušev ožig ni posebno razširjen. Nenadna porjavitev ali jesenske barve listja pri hruškah so dokaj pogost vročinski pojav pri tistih rastlinah, kjer cepilna vez med sorto in podlago ni bila najbolj uspešna. Največkrat je vzrok slaba skladnost nekaterih žlahtnih sort s kutino, lahko pa gre tudi za posledico zimskih poškodb zaradi mraza, škodljivcev ali bolezni. Preprečimo jo tako, da namenimo občutljivim vrstam sadnega drevja (cepljene hruške, marelice) v jutranjih urah vedro vode.

Po obiranju jagodičevja lahko grme uredimo z rezjo, skrajšamo pa tudi poganjke vinske trte največ pet listov nad zadnjim grozdom. Pridelek zgodnjega sadja uživamo sproti, nekaj pa ga predelamo, zamrznemo ali posušimo za ozimnico. Poleti sadja ne gnojimo razen z listnimi gnojili, ki vsebujejo tudi mikroelemente. Ti so pomembni pri oblikovanju in zorenju plodov, predvsem kalcij pa vpliva tudi na boljšo odpornost rastlin proti boleznim.