Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Tudi košček zemlje sredi Ljubljane je mogoče izkoristiti za vrtiček. - Foto: Igor Zaplatil/dokumentacija Dela
Tudi košček zemlje sredi Ljubljane je mogoče izkoristiti za vrtiček. - Foto: Igor Zaplatil/dokumentacija Dela

Premalo doma pridelane hrane

V Sloveniji pridelamo premalo hrane, s katero bi količinsko zadovoljili lastne potrebe po njej. Povečanje deleža samopreskrbe je zato strateško opredeljen cilj države, v gospodarski krizi, ki nam tanjša denarnice, pa je to tudi cilj številnih posameznikov in družin.

Kako se lotiti izziva, da bi na mikro ravni čim bolj izdatno poskrbeli za lastno prehransko varnost, pri kateri smo v letih izobilja nevarno padli (najbolj pri zelenjavi), je vprašanje, na katerega bomo skušali poiskati odgovore.

V Sloveniji smo leta 2010 potrošili na prebivalca povprečno:

  • 121 kilogramov žit (od tega 100 kilogramov pšenice)
  • 94 kilogramov mesa (od tega 42 kilogramov prašičjega mesa in 20 kilogramov govejega mesa)
  • 70 kilogramov krompirja
  • 90 kilogramov zelenjave
  • 36 kilogramov sladkorja
  • 10 kilogramov jajc
  • skoraj 38 litrov vina

Po še svežih in začasnih podatkih uradne statistike je lani vsak prebivalec Slovenije v povprečju potrošil:

  • 118 kilogramov žit
  • 89 kilogramov mesa (od tega prašičjega mesa 40 kilogramov)
  • 66 kilogramov krompirja
  • 97 kilogramov zelenjave
  • sedem kilogramov jajc

Mimo uradne statistike pa se povečuje delež samopreskrbe prebivalstva na mikro ravni: na domačih vrtovih, njivah, balkonih, terasah in sadovnjakih.

Več o problematiki samopreskrbe v Sloveniji preberite v sredini tiskani izdaji Dela, kjer objavljamo prvega iz serije člankov na to temo, v katerem pišemo, kako hrana z domačih vrtov blaži udarce krize. Članek je dostopen tudi na www.delo.si.