Bolezen na krompirju prepoznamo po rumeno-rjavih pegah brez izrazitih obrisov. Te hitro odmrejo in postanejo temno rjave ali temno sivkaste in se naglo širijo. Na spodnji strani listov je ob robu peg ob deževnem vremenu ali zjutraj ob rosi vidna snežno bela plesniva prevleka. Na sosednje rastline se gliva širi s trosi; prenašata jih veter in dež. Napredovanje bolezni lahko zadrži vroče in suho vreme, toda takoj ko se razmere spremenijo, se bolezen širi naprej. Gomolji prenehajo rasti, ko so uničene tri četrtine cim.

Vrtičkarjem, ki krompirja niso škropili in imajo močno okužene rastline, strokovnjaki priporočajo, da cimo čim prej pokosijo in jo odstranijo s površine, z izkopom gomoljev pa počakajo vsaj dva tedna, da se povrhnjica na njih utrdi. S tem bodo zmanjšali nevarnost okužb in gnitja.

Na paradižnikovih listih se plesen pojavi v obili cm velikih rjavkastih lis. Ob večji zračni vlagi se pod nekaterimi lisami na spodnji listni ploskvi pojavijo sivkasta trosišča. V dolgotrajnem vlažnem vremenu lise prerastejo v madeže, povečuje pa se tudi njihovo število, tako da na koncu porjavi ves list. Rjavi madeži se lahko pojavijo tudi na plodovih in se sčasoma razširijo po površini. Meso otrdi in postane neužitno. Ena od možnosti zaščite paradižnika na prostem je škropljenje s kupljenim ali doma narejenim pripravkom na osnovi njivske preslice.