Garsonjera na enaindvajsetih kvadratnih metrih po prenovi ponuja funkcionalen in udoben dom za mlajšega moškega. Umirjen barvni koncept bele barve in naravnega lesa poživljajo manjše površine in dodatki v rumenem in modrem odtenku. Pod zasnovo interierja se je podpisal oblikovalec Nik Grmovšek. Stanovanje predstavljamo v rubriki Odprta vrata.

Ko govorimo o senčenju balkonov in teras, so senčniki in tende še vedno najcenejša in najpogostejša izbira. A zaradi trajnosti platen, ki se obrabijo in umažejo, ter konstrukcijske zasnove in mehanizmov, ki se sčasoma lahko pokvarijo, je to rešitev za nekaj let. V članku z naslovom Tende za balkone, 
lamelne pergole 
za terase predstavljamo nekaj novosti na področju senčenja balkonov in teras, ki s svojo večfunkcionalnostjo in trpežnostjo zelo povečajo uporabnost pokritega prostora.

Strokovnjak z Gradbenega inštituta ZRMK piše tudi o tem, da dobro izolirana hiša 
redko potrebuje aktivno hlajenje. Delež porabljene energije, potrebne za delovanje stavb, v EU znaša 40 odstotkov in še narašča. Ker so njeni viri omejeni, je razumljiva odločitev, da je treba zmanjšati porabo energije v stavbah. Zahteva prenovljene Direktive o energetski učinkovitosti stavb (31/2010/EU) je prehod na skoraj ničenergijsko gradnjo novih stavb. Do konca leta 2020 bo obvezna za vse stavbe, za javne pa že do leta konca 2018. Skoraj ničenergijska stavba je stavba z zelo visoko energetsko učinkovitostjo. Za njeno delovanje naj bi zadoščala energija iz obnovljivih virov, proizvedena na stavbi ali v njeni bližini.

Bi se odločili za ogrevanje na lesno biomaso? Kaj vam je pomembnejše – udobje, prostor, izkoristki ali okolje? Morda »zunanji« dejavniki – objekt, lokacija, prostor – prevladujejo nad osebnimi preferencami ali nasprotno? Da bi bila izbira lažja in ne bi vodila v prenagljene ali celo nespametne odločitve, smo pripravili pregled in s strokovnjakom pokomentirali razloge, prednosti in slabosti različnih tipov ogrevalnih sistemov na lesno biomaso.

Poletje je pred nami, čeprav po vremenu o tem še nismo povsem prepričani. Stresna pomlad, ki je po dolgem obdobju toplega vremena prinesla pozebo, poletne nevihte in celo neurja, rastlinam gotovo ni koristila. Mnogi menijo, da je zato takoj, ko opazijo rast, rastline treba pognojiti. Vsi smo najbolj pozorni, ko gre za plodovke, seveda je na prvem mestu paradižnik. Zato ne bo škodilo ponoviti nekaj pravil o poletnem dognojevanju. Zakaj dognojevati le izjemoma, si preberite v zadnjem delu priloge Deloindom.

P. S.: Naslednja številka priloge Deloindom izide 29. junija 2016.