Dan habitat je posvečen razvoju mest in naselij, izboljšanju življenjskih pogojev v njih ter prizadevanjem za zagotovitev osnovne pravice ljudi do primernega bivališča. Ob tem pa želijo spomniti, da je celoten svet nosi odgovornost za prihodnost našega habitata. Prvič v zgodovini namreč v mestih živi več ljudi kot na podeželju, kar več kot polovica svetovne populacije. Do leta 2050 naj bi tako v mestih živelo že 70 odstotkov vseh ljudi na svetu.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je v svoji današnji izjavi zapisal: »Boljše načrtovanje in boljša delovanja mest nam lahko pomaga ustvariti prihodnost, ki si jo želimo: mesta, kjer ima vsak primerno zatočišče, vodo, sanitarije, zdrave in ostale osnovne potrebščine; mesta z dobro izobrazbo in delovnimi mesti; mesta z energijsko učinkovitimi stavbami in javnim transportnim sistemom; mesta, v katerih so vsi dobrodošli«.

Slovenija bo korak k uresničevanju strateških usmeritev države na področju prostorskega in urbanega razvoja storila s pripravo nacionalnega stanovanjskega programa, katerega cilji so uravnotežena ponudba primernih stanovanj, lažja dostopnost do stanovanj, prenova stanovanjskega fonda in večja stanovanjska mobilnost prebivalstva, poudarjajo na ministrstvu za infrastrukturo. Z današnjim dnevom pri nas sovpada tudi Teden arhitekture in prostora, ki ga organizira Zbornica arhitekture in prostora Slovenije (ZAPS).

V Sloveniji urbani trendi potekajo v smeri suburbanizacije, večanja prostorske razpršenosti ter spreminjanja tipoloških in okoljskih značilnosti naselij. Slovenija sicer v stopnji urbanizacije zaostaja za nekaterimi drugimi EU državami, prav tako je stopnja nižja od svetovnega povprečja. Od 80. let prejšnjega stoletja delež urbanega prebivalstva pri nas stagnira, v zadnjem desetletju pa je celo upadel za približno odstotek.

Države EU so z 80-odstotnim deležem urbanega prebivalstva najbolj urbaniziran del sveta, kljub temu da je v EU nekaj milijonskih metropol, pa prevladuje veliko število srednjih in majhnih mest. Le nekaj več kot 500 mest ima več kot 100.000 prebivalcev. Iz tega izhajajo tudi bistvene razlike v problemih urbanizacije med Evropo in ostalimi kontinenti.