Predmet obnove je bilo pritličje hiše, ki obsega poleg hodnika in kopalnice še kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo, prenovili pa so tudi kopalnico v prvem nadstropju. Ključni izziv je bil po besedah arhitektke in direktorice biroja Gao arhitekti Petre Zakrajšek, kako z eno potezo povezati kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo v sodoben odprt tloris. To se je zgodilo z umestitvijo kubusa oz. omare, ki se začne pri vhodu, nadaljuje skozi hodnik in zavije v dnevno sobo. Ob vhodu se v njej skriva garderobna omara, v dnevni sobi pa se izmenjujejo odprte in zaprte površine ter niša za televizor. Ta omara je narejena iz furnirja z vidnim lesnim dekorjem, zloženim v vzdolžno strukturo, po starem principu. S svojo barvo in masivnostjo ter številnimi detajli prevzema glavno vlogo v prostoru. Z njo je po besedah arhitektke nastalo jedro, ki poveže pritličje, hkrati pa zagotavlja veliko shranjevalnih površin.

Večjih posegov ni bilo, nekoliko so spremenili le razporeditev in umestitev pohištva ter s tem bivalnemu delu dali novo arhitekturno dimenzijo. Belo kuhinjsko pohištvo na delovnem otoku dopolnjuje masiven pult iz oljenega hrasta. Enak les so izbrali tudi za jedilno mizo in talno oblogo.

Simpatično zgodbo pripoveduje svetilo z imenom Spider, ki je staro prav toliko kot sama hiša in tako po svoje povezuje staro in novo. Lastnikoma je bilo svetilo nadvse ljubo, zato sta si ga želela obdržati tudi v novem interierju. Nekoč je viselo na stropu dnevne sobe, po novem osvetljuje hodnik. A zgodba ima zanimivo nadaljevanje, saj se tudi nova svetila povsem po naključju imenujejo enako – Spider. Ta pa so sodobna v obliki kovinskih krogel, ki na tankih nitkah visijo s stropa. Nad delovnim otokom so jih razporedili funkcionalno, nad jedilno mizo pa naključno.

Nad zajtrkovalnim pultom, kjer sta dve omenjeni svetili, je tako eno pritrjeno više, drugo niže, kar daje osebno noto in nakazuje, kje lastnika sedita pri zajtrku, pa čeprav sta bila prepričana, da tam ne bosta nikoli obedovala. A zgodila se je sprememba, ki je za sabo potegnila tudi življenjske navade. »Vsaka sprememba, prenova interierja naj bi prinesla neko dodano vrednost tudi v uporabnikove vsakodnevne navade,« pravi arhitektka.

Prav tako pomembno vlogo imajo do tal segajoče dvojne zavese, ki kot krinolina objemajo prostor. Povsem zastrte pričarajo občutek čudovite hotelske sobe, kjer z osvetlitvijo ustvarjaš različna razpoloženja. Z njimi pa so tudi na preprost način zakrili staro stavbno pohištvo, ki ga ob prenovi niso zamenjali. »Zavesa ni zgolj estetska komponenta, zavesa prispeva k ugodju doma, pripomore k ustvarjanju občutka, da je dom oaza, saj to dojemamo z vsemi čutili. In prav za ta seg­ment so zavese poleg svetlobe ključne,« razmišlja Petra Zakrajšek. Zavese je zasnovala oblikovalka Vesna Javornik iz studia UVA design.

Prostor bogatijo umetniške slike in drugi predmeti, ki so jih umestili na vidna mesta in bele nevtralne police. Sodobne kose pohištva z zbirko umetniških slik povezujeta ogledali z bogatim starinskim okvirjem.

Po besedah arhitektke gre za mešanico modernega razmišljanja o funkciji in uporabi materialov in stilnih dodatkov za interier z osebnim pečatom. Zasnovali so interier v hiši, ki ni moderna, a se različne zgodbe na koncu sestavijo v celoto. Vsak opisan del je namreč zgodba zase, a so hkrati med seboj povezani, pravi arhitektka in dodaja, da je za njeno snovanje interierjev značilen likovni pristop.