Zunaj debeli snežni oblaki, postava gostitelja, ki nas povabi v predsobo, pa vseeno ne more zadržati optimistične svetlobe, ki prihaja izza njegovega hrbta. Glavni krivec zanjo je okno z debelim »sendvičem šip« v oranžni in rumeni. Mednje so nanesene posebne barve, potem pa plasti skupaj zapečene v peči, izvemo. Dežnike zataknemo za svetlo kovino art­nouveaujevske obešalne stene, na nasprotni steni pa nekaj čudnega ... Uokvirjena grafika Ivana Piclja na eni strani čudno štrli od stene. (?) Nič takega: pritrjena je na tečajih, da kot vratca zapira vdolbino v zidu, v kateri so police s čevlji; enako kot slika multipliciranih sonc pod njo. Na tleh vzbudi pozornost rumena in oranžna plastika na zarjavelem klobčiču armiranega železa. Je kdo po požaru plovila potegnil stopljene pomorske boje iz morja? Ne, pač pa Knižakova skulptura, v 70. letih nastala v okviru umet­niškega gibanja fluksus, ki si je prizadevalo umetnost iz muzejev pripeljati v človekovo vsakdanjo ambientalno izkušnjo.

Sprehodite se po slikarjevem stanovanju v Hribarjevi hiši z začetka prejšnjega stoletja z revijo Deloindom+.