Za javnost odprta opazovalnica v narodnem parku Dovrefjell se sicer uradno imenuje Paviljon centra za opazovanje divjih severnih jelenov, vendar je robustna narava nad norveško gozdno mejo tudi življenjski prostor za mnoge druge redke rastline in živali, med drugim moškatno govedo, znano po dolgi dlaki, predvsem pa po izločku samcev, moškatu, dragoceni sestavini dišav. Ta vrsta goveda živi izvorno v arktičnih predelih Severne Amerike ter na Grenlandiji, v dvajsetem stoletju pa so ga pripeljali tudi v Skandinavijo, kjer se v divjini uspešno razmnožuje.

Arhitekti so paviljon z 90 kvadratnimi metri tlorisne površine zasnovali na kontrastu med idejami: na eni strani togo, vetrovom in padavinam kljubujočo lupino v obliki kvadra, ki stoji na skali, na drugi strani pa organskimi oblikami notranjosti. Zunaj je lupina iz surovega jekla in stekleno steno proti osupljivi pokrajini, v notranjosti topel objem lesa. Njegove vijuge spominjajo na obliko amfiteatra, relief okoliške pokrajine, spet drugič skrivnosti evstahijeve cevi. Pri izdelavi notranjosti so graditelji uporabili le tradicionalne lesene vezi, znane iz tamkajšnjega stavbarstva, pri izvedbi organskih lesenih oblik pa so si pomagali z izkušnjami graditeljev lesenih jadrnic. Zadnja lesena fasada objekta kljubuje naravi z zaščito iz borove smole, notranjost pa je oljena.