Da je mogoče iz lesa zgraditi tudi večnadstropne stavbe, vemo, ne nazadnje jih kar nekaj že stoji po svetu. Tudi pri nas, na primer, imamo trinadstropni leseni blok s šes­timi stanovanji. Sedemnadstropni blok na Wagramer Strasse v dunajskem 22. okrožju je poseben zato, ker gre za najvišji objekt iz masivnega lesa v državi, pa tudi zato, ker gre za enega izmed dveh pilotnih projektov v sklopu natečajev za gradnjo neprofit­nih stanovanj. Gradnjo 101 stanovanja sta nam­reč v celoti financirala država in mesto Dunaj, ki se zavedata trajnostnega pomena lesa kot gradbenega materiala.

Dobrih 35 odstotkov Evrope je poraščene z gozdovi, uporabimo pa le polovico letnega prirastka, je po ogledu stavbe, katere ogled je organiziralo Združenje avstrijske lesne industrije (proHolz Avstria), povedal arhitekt in eden največjih strokovnjakov na področju lesene gradnje Wolfgang Winter z dunajske tehniške univerze. Na Dunaju veliko pozornosti namenjajo povečevanju stanovanjskega fonda v obstoječih stavbah – na podstrehah teh je namreč veliko neizkoriščenega prostora. Povsem normalno je, pojasni sogovornik, da pri prenovi izkoristijo še dobro ohranjen les v več sto let starih ostrešjih. Tako vsako leto znova uporabijo 40.000 kubičnih metrov starega lesa – od tega ga 30 odstotkov porabijo kot lesno biomaso, 30 odstotkov ga predelajo v novo pohištvo, 40 odstotkov ali približno 26.000 ton pa ga spet vgradijo. Številka je majhna v primerjavi s količino betona, ki ga vsako leto vgradimo v stavbe, pravi Winter – 1.855.911 ton –, a tudi to je nekaj. Zlasti spodbudno pa je, da država in mesto podpirata gradnjo novih stanovanjskih in javnih objektov iz lesa.

S projekti, kot je omenjeni sedemnadstrop­ni blok, Avstrija sledi mednarodnemu trendu širitve lesenih stavb v urbana središča. Tu namreč v primerjavi s podeželjem ali predmestjem veljajo drugačni, strožji predpisi, ko gre za požarno in potresno varnost objektov. V Avstriji je bilo tako do leta 2002 dovoljeno graditi največ trinadstropne lesene objekte, prvega štirinadstropnega so postavili leta 2003, vendar je moralo biti pritličje s prvim nadstropjem iz armiranobetonske konstrukcije. Tudi klet in pritličje bloka na Wagramer Strasse sta armiranobetonska, konstrukcija preostalih šestih nadstropij je lesena. Predpisi prav tako določajo, da morajo lesene stavbe z več kot štirimi nadstropji prestati poseben protipožarni test. Kakor je pojasnil arhitekt Mi­chael Schluder iz biroja Schluder Architektur, v katerem so blok zasnovali, so izdelali pomanjšan model stika medetažne plošče z nosilnimi zidovi in v laboratoriju preverili požarno odpornost – konstrukcija je morala zdržati 90 minut pri 1000 stopinjah Celzija. Da so to dosegli, so morali lesene zidove »obložiti« s tremi sloji ognjeodpornih plošč, s posebno mešanico betona pa so utrdili tudi medetažne plošče.

Pot v prihodnost

V dunajski umetnostni galeriji (Kunsthalle) je že od sredine decembra lani na ogled mednarodna razstava Gradnja z lesom – pot v prihodnost (Bauen mit Holz – Wege in die Zukunft). Na njej so predstavljene najbolj izvirne tehnološke rešitve, okoljsko prijazni in estetski primeri sodobne lesene gradnje. Arhitekturni modeli prikazujejo vrsto sodobnih lesenih konstrukcij, od pionirskih javnih zgradb, večnadstropnih stanovanjskih zgradb in objektov vse do tehnološko zahtevnih objektov z velikimi razponi.

Razstava ponazarja preobrazbo lesa, ki je bil dolgo po krivici zapostavljen, v material prihodnosti, katerega uporaba se v zadnjem času čedalje bolj uveljavlja tudi pri večnadstropnih stavbah na urbanih območjih. K vnovičnemu vzponu enega najstarejših gradbenih materialov in njegovemu širjenju v mestih je pripomoglo ozaveščanje javnosti glede ohranjanja naravnih virov, predvsem pa razvoj tehnologije lesenih konstrukcij, ki omogoča gradnjo večnadstropnih stavb in sodobnih arhitekturnih konstrukcij.

Del razstave je namenjen ekološkim učinkom lesa. Spodbujanje njegove uporabe v mestih namreč ustvarja nekakšen drugi gozd, smo lahko slišali, saj les skladišči ogljikov dioksid in tako pomembno pripomore k varovanju okolja in čistejšemu zraku v mestih. Za vsak projekt, predstavljen na razstavi – in teh je kar 50 –, so avtorji med drugim izračunali, kolikšen odstotek izpustov ogljikovega dioksida so z leseno izvedbo prihranili v primerjavi s klasično zidano gradnjo. Prihranek izpustov se razlikuje od primera do primera in je od 30- do več kot 70-odstoten.

Razstava bo na Dunaju ogled še do te nedelje, 17. februarja. Če vam je predaleč, si lahko za pokušino ogledate podobno predstavitev precej bliže – v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani je namreč do konca februarja na ogled razstava Ure o leseni gradnji, ki je skupni projekt katedre za arhitekturo in katedre za gradbene konstrukcije na mariborski fakulteti za gradbeništvo, na njej pa so prikazani projekti s treh različnih delavnic o leseni gradnji.