S časom nastajanja bodočega doma je povezana neobičajna zgodba – še vedno je namreč neznano, kdo je ukradel keramične ploščice, namenjene za talno in stensko oblogo v kopalnici. Kupila jih je in dostavila v stanovanje, potem pa so nekega dne izginile. Še danes ne ve, kdo jih je ukradel. Morda so bile še komu tako všeč kot njej, se sprašuje v smehu, saj je bila tudi barva dokaj drugačna od takratnih smernic. Zadrega je bila še toliko večja, ker so bile te ploščice bolj težko dostopne, zato jih je morala na novo naročiti s Sicilije, kar je pomenilo še tri mesece čakanja in seveda tri mesece poznejšo vselitev v stanovanje. Na koncu so le prišle in zdaj krasijo kopalnico v sinje modrem odtenku, ki ustvarja vtis, kot da nas obkroža morje.

Stanovanje, veliko 58 kvadratnih metrov, je gostiteljica kupila med gradnjo. Dobro je vedela, kaj si želi v novem domu. Oprem­ljeno je s prijetnimi toplimi barvami in materiali. Za tla je izbrala parket iz afriškega lešnika, ki daje svoj pečat in je temno izhodišče za preostalo opremo. Želela si je nekaterih večjih kosov pohištva, a potem ugotovila, da se ne podajo v majhen prostor. Tako si je, denimo, zamislila veliko sedežno garnituro, vendar so jo opozorili, da bo zaprla in pomanjšala prostor. Na koncu je zato kupila manjšo različico, vztrajala pa pri živahni oranžni barvi, ki ji je še vedno všeč. Medtem ko so kuhinja, stoli in jedilna miza v beli barvi. Vsakič ko se je vrnila iz tujine, je kakšno malenkost spremenila, dodala, a osnova je ostala enaka. Spremenile so se tudi barve sten, ki jih je določila čisto po občutku. Na začetku je imela na steni ob kavču črte, ki so se ujemale s tkanino na njem, a se jih je naveličala in jih dala prepleskati. Zdaj je ta stena v zemeljskem odtenku.

Vodilo pri izbiri in nakupu pohištva je bilo dobro počutje, cilj pa moderni minimalizem z barvnimi kombinacijami in vzorci, pravi gostiteljica. Blizu ji je moderni slog opreme z nekaj kosi starin. Če bi imela večje stanovanje, pravi, bi jih imela več. Tako jih je le nekaj skrbno izbrala, eden od njih pa je bil darilo. Za trideseti rojstni dan je namreč v dar dobila baročno omarico, ki ima posebno mesto v dnevni sobi in lepo dopolnjuje sodobno opremo.

Vse omare so umeščene na hodnik, saj jih ni želela v osrednjem prostoru ali v spalnici. Zato je izkoristila prostor na hodniku za vgradno omaro od tal do stropa, zaprto z drsnimi vrati, ki je dovolj velika za vse obleke in različno kramo, ki se nabere ali jo potrebuješ za življenje. Za dobro rešitev se je sčasoma izkazala majhna skrita shramba v kuhinji.

Pri manjši površini stanovanja veliko odtehta atrij s teraso, ki meri 30 kvadratnih metrov. Na leseni terasi naša gostiteljica v toplejšim mesecih leta uživa v popoldanskem soncu s pogledom na zelene krošnje dreves. Nad pretoplo lego pa ni bila »navdušena« trata, ki jo je posejala v atriju, saj jo je sonce povsem požgalo. Zato se jo je letos odločila nadomestiti z lubjem, ki je še vedno naravno, a neobčutljivo za močne sončne žarke. Prav ta del je sicer zelo pomemben za našo gostiteljico, saj je v otroških letih živela v hiši, zato si življenja v stanovanju brez zunanjega prostora niti ne predstavlja.

Pečat njenemu domu dajejo tudi predmeti, ki jih je prinesla s poti po svetu. Čeprav, kot sama pravi, ne mara spominkov v klasičnem pomenu besede, saj se na njih le nabira prah, je z leti nastala zbirka nekaj stvari z različnih koncev sveta, ki jih je obiskala oziroma je tam živela. Veliko je potovala v Afriko, zato si je želela v svoji bližini tudi nekaj iz tistih krajev. Tako je na steni dobila svoje mesto maska iz Senegala. Od tam je tudi nekaj slik, narejenih iz peska, ob katerih gostiteljica omeni, da je umetnika opazovala pri njihovi izdelavi. Seznam držav, ki jih je obiskala, je predolg, da bi iz vsake kaj prinesla in postavila na polico, a nekaj predmetov, ki prikličejo prijetne spomine in polepšajo prostore, se je vseeno nabralo.