Družinska hiša je zasnovana podobno kot druge sodobne hiše. Spodnji prostori so namenjeni bivalnemu delu z odprto kuhinjo in dnevno sobo ter izhodom na teraso. V prvem nadstropju so spalnica, otroški sobi in kopalnica, nadstropje više pa je mansarda, ki je zasnovana kot samostojno stanovanje s pokrito teraso. Zdaj v njej kraljuje starejši sin.

Hiša je strogo moderna, pravi gostiteljica, zato je delovala dokaj hladno. V pritličju tla prikrivajo keramične ploščice, ki prav tako pripomorejo k temu občutku, a to je bila praktična rešitev. Stene so v glavnem bele, le v bivalnem delu so za popestritev dodali rdeč in rjav odtenek. Kuhinja je narejena po meri. V njej prevladuje hrast, medtem ko je delovni otok odet v belo barvo. Iz kuhinje je tudi vhod v manjšo shrambo, res dragocen shranjevalni prostor. 

V dnevni sobi je središče kamin, ki ga uporabljajo v hladnejših mesecih leta, saj je to edini vir ogrevanja v hiši. Kakor pove gostiteljica, je bila hiša zgrajena s kakovostnimi materiali in po nizkoenergijskih načelih. Tudi drugo pohištvo v tem delu je klasičnih oblik in dokaj nevpadljivo z nekaj lesenimi poudarki. Keramika po tleh in bela barva po stenah prevladujeta tudi v kopalnicah, v spalnici, otroški sobi in mansardi pa so za talno oblogo izbrali parket.

Hladnosti keramike in beli barvi je lastnica želela dodati nekaj topline, jo omehčati. Povsem jasna izbira je bil les, pravzaprav izdelki iz lesa. Ribe so zaščitni znak naše gostiteljice, zato ni presenetljivo, da se kot motiv pojav­ljajo po vsej hiši. Zgodba o ribah se je začela na hrvaškem otoku Vis, kamor so hodili z otroki na morje. Tam je nastala prva riba iz naplavljenega lesa, rezljali in izdelovali so jih tudi otroci, zdaj pa je to preraslo v ljubiteljsko dejavnost. Iz ostankov različnih vrst masivnega lesa, ki jih gostiteljica dobi pri lokalnem mizarju, nastajajo ribe za okras, ribe podstavki, deske za prigrizke ... Po stenah in policah hiše jih je čez dvesto. Na steno bele kopalnice jih je nalepila kakšnih štirideset, celo jato, tako kot plavajo v morju. Te so iz naplavin. »Belo kopalnico sem si želela dekorirati z lesom in barvo brisač – z dodatki, ki jih lahko hitro zamenjaš, če se jih naveličaš,« pravi Alenka in dodaja, da so ji najljubše ribice iz smreke, ki ji doda nekaj patine.

Seveda ribe niso edini predmet, ki je nastal v domači delavnici. Naša gostiteljica ima na zalogi kar nekaj zanimivih zamisli. Drevo za nakit je iz veje rožmarina, ki jo je obgrizla koza. To je le pobarvala z belo barvo in postavila v kopalnico. Tudi postelja v spalnici je posebna, saj je namesto na običajnem posteljnem okvirju ležišče postavljeno na lesenih paletah. Kot pravi Alenka, z malo denarja, izvirno in lepo. Za enega od sinov pa si želi narediti visečo posteljo. Zamisel že ima, zdaj je treba dodelati še izvedbo.

»Dom je naše zatočišče,« razmišlja mati treh fantov, ki prav tako kažejo navdušenje za rezljanje lesa. Domača dnevna soba se tako včasih spremeni v pravo malo delavnico. V tem delu doma preživljajo tudi največ časa, najlepši razgled pa je s terase v mansardi, zlasti ko se po Barju dvigajo meglice, takrat je kot na morju, ko v daljavi opazuješ lučke. Včasih si, pripoveduje gostiteljica, ob tem razgledu predstavlja, da je na morju. Tam bi si želela nekoč živeti, sanja o galeriji v kak­šnem prijetnem obmorskem mestecu. Sanje so dovoljene, s smehom doda, morda se ji nekoč v prihodnosti uresničijo.