Lastnika, kot pravita, sta razmišljala, ali se lotiti temeljite prenove ali graditi na novo. Po temeljitem premisleku sta se odločila za drugo. To je bila pogumna, a po njunem prava poteza. Po besedah arhitektke Nataše Hlad­nik Oblak iz biroja Arhitekta studio, ki je izdelala projekt, petindvajset let star montažni objekt po načinu takratne montažne gradnje ni ustrezal zahtevam za kakovostno in še ved­no cenovno racionalno prenovo. Odločitev se je izkazala za pravilno, dodaja arhitektka, saj so se med rušenjem pokazale stvari, ki bi pri prenovi povzročile številne težave. Med gradnjo je družina trinajst mesecev živela v najemniškem domu. Nova hiša, tokrat klasična zidana, je nizkoenergijska, ogrevana s toplotno črpalko zemlja-voda in s prezračevanjem z rekuperacijo toplote. Gostitelj pravi, da so se o energijski varčnosti že prepričali: »Razlika med letnim in zimskim računom za elektriko znaša približno 40 evrov na mesec, kar pomeni, da je to strošek za ogrevanje na mesec. Toliko elektrike porabi toplotna črpalka. Temu dodamo še kubik drv za ogrevanje v kaminu pozimi. Ob hladnih, a jasnih zimskih dneh pa skozi velike steklene površine prostore ogreje tudi sonce.«

Pri projektu zasnove in umestitve hiše je bila po besedah arhitektke vodilo sama lokacija ob zelenem robu z razgledi v naravo in s pravzaprav skoraj idealno orientacijo zemljišča glede strani neba: »Hiša je zasnovana tako, da se kar najbolj prilagaja okolju: s pametno orientacijo prostorov, to pomeni, da so vsi bivalni prostori obrnjeni na jug oz. jugozahod, severna polovica pa je tako imenovani 'tamponski del', kjer so stopnišče, kopalnica, pralnica in drugi servisni prostori.« Arhitektka je lastnikoma prav tako predlagala zasnovo opreme, vendar sta se opremljanja na koncu lotila sama. Hiša je zasnovana klasično, spodaj bivalni del, zgoraj spalni prostori. Prej so imeli vse prostore v enem nadstropju, zdaj so v dveh. Prav tako hiša nima kleti. Tudi to je razlika, če jo primerjamo s staro. Bivalni del, kjer so kuhinja z dnevno sobo, izhodom na teraso, delovna soba, pa kopalnica in shrambni prostor, se z velikimi steklenimi površinami odpira v okoliško naravo, ki se je ob našem obisku že povsem prebudila. Drevje je ozelenelo, tulipani, posajeni po trati, pa zacveteli. Na pragu poletja cveti tudi sivka, pove gostiteljica. V toplih dneh veliko časa preživijo na terasi, tudi obedujejo zunaj, razmišljajo pa, da bi uredili še letno kuhinjo.

In prav ta narava obarva notranjost hiše, odeto v belo barvo. Stene in kuhinja so bele. Kuhinjo sestavljajo gladke površine brez ročajev in na eni strani vgradne omare, med katere je umeščena tudi pečica in kjer je dovolj shranjevalnih omaric. Bele kuhinjske površine so na delovnem otoku popestrili z lesenim delom. Enaka zgodba belih in lesenih površin se ponovi na omarici v dnevni sobi, kjer je prostor za televizor. Kot pravi gostiteljica, to nevtralno barvno shemo popestri z barvnimi pogrinjki in okrasnimi blazinami. Te so zdaj zelene, prav tako pogrinjki, se pa spreminjajo z letnim časom. Na primer, v zimskih dneh pred novoletnimi prazniki uporabi rdeče. V dnevno sobo sta lastnika umestila kamin, ki sodobno izčiščenemu prostoru doda nekaj domačnosti in topline. Za talno oblogo sta izbrala keramične ploščice ter krtačen in lakiran hrastov parket.

Kot pove lastnica, sta si želela opremiti hišo s slovenskim pohištvom. Tako so kuhinjo in tudi pohištvo za druge prostore naredili po meri pri Pohištvu Potočnik, sedežno garnituro pa pri Pohištvu Žakelj.

Kopalnici sta po tleh in stenah odeti v keramiko. Tista v pritličju je v črno-beli kombinaciji, ki je bila lastnikova izbira. Zanimiva je tudi zato, ker ima prho brez kabine. Širina vrat je prilagojena za uporabo v starejših letih. Tudi sicer je hiša po nasvetu arhitektke zasnovana tako, da jo bosta lahko uporabljala, ko bosta starejša. Če bi morda teže hodila v zgornje nadstropje, bi lahko delovni prostor spremenila v spalnico. Zdaj je spalnica z garderobnim prostorom v zgornjem nadstropju, prav tako mladinski sobi. V zgornjem nadstropju je še ena kopalnica, ki je v nežnem bež odtenku. Otroka sta si sama izbrala barvo za eno steno, v dekliški je to barva kapučina, v fantovski pa zelena. Oba sta imela prej precej manjšo sobo, tako da sta zdaj vesela več prostora. Dodatni garderobni prostor je ob vhodu v pritličju, kjer je z drsnimi vrati zaprta poševnina pod stopnicami. Nasprotno steno ob vhodu je lastnica popestrila z zelenimi krogi. Tudi drugod hišo krasijo umetniške slike in nekaj cvetočih orhidej.

Na splošno, pravi gostiteljica, sta si zlasti želela funkcionalno hišo, ki je preprosta za čiščenje. Zato ni odprtih polic, po katerih so običajno razstavljeni okrasni predmeti, na njih pa se nabira prah. Čeprav pogosto potujejo, domov ne nosijo spominkov v klasičnem pomenu besede, dovolj so že v fotografije ujeti spomini.