Stanovanje v soseski Sončni log v Logatcu je iz leta 2006, a kljub temu si je lastnik ob nakupu želel spremembe oziroma prenove. Predvsem zato, pravi arhitektka, ker je bil prostor preveč zapolnjen s pohištvom, ki ni bilo funkcionalno razporejeno niti ni ustrezalo njegovemu življenjskemu slogu. Želel si je odprto in zračno stanovanje s funkcionalno zasnovano opremo ter s poudarkom na osvetlitvi.

V tloris približno 45 kvadratnih metrov velikega stanovanja, ki obsega vhodni del, kuhinjo z dnevnim prostorom, spalnico in kopalnico, niso bistveno posegli. Glavno spremembo so izvedli že prejšnji lastniki, ki so zasteklili ložo in s tem povečali dnevni prostor. Manjša preureditev, s katero je stanovanje dobilo precej drugačno noto, pa se je vseeno zgodila tudi pri tokratni prenovi. Podrli so del stene med spalnico in kopalnico ter tako prostora povezali. Še več: na prehodu med njima je nastala prha. In prav ta prehodnost spalnice in kopalnice skozi prho, ki je z obeh strani zamejena s steklenimi drs­nimi vrati, tako da se iz postelje lepo vidi silhueta na steklu, kadar se kdo prha, je posebnost stanovanja. S tem pa sta najintimnejša prostora tudi povezana, kar je v zadnjih letih postalo značilno za sodobne domove, a za to, da je prha prav na prehodu, je vendarle potrebne kar precej drznosti.

»Izhodišče pri zasnovi opreme so bile lastnikove želje in dejstvo, da je kreativec, ki je bil pripravljen sprejeti nov, drugačen način doživljanja prostora. Želela sem mu pokazati, da ni zgolj pričakovano dobro in da je treba prostor, v katerem živimo, prilagoditi sebi ter svojim dejavnostim. Šele takrat lahko nastane iz njega dom,« poudarja Berhtoldova, ki pri svojem delu vedno izhaja iz naročnika in njegovih želja.

Pohištvo je zato zasnovano izrazito funkcionalno, prevladujejo nevtralne barve, igrivost pa je arhitektka vnesla z dekorativnimi elementi in lesenimi nišami, ki se ponavljajo po stanovanju. V vseh prostorih prevladujejo nevtralni odtenki, poleg bele sta to bež in barva bele kave. Pohištvo je izdelano iz mediapana, za poudarek so niše iz hrastovega lesa. Izbor barv in materialov je nastal po last­nikovih željah, odločil je namreč za takšne, ki mu predstavljajo toplino in domačnost. Nekaj domačnosti vnaša tudi lesen parket, ki je talna obloga povsod razen v kopalnici in delu spalnice. Tam so položene keramične ploščice, ki se skozi prho vijejo pod posteljo in nakazujejo linija novega prehoda. Spalnica prav tako ni povsem običajna, zlasti zaradi po meri narejene postelje, ki ni na nogicah, kot smo vajeni, ampak na podestu od stene do stene. Prva stopnica, po kateri se pride do nje, je izkoriščena za shranjevalne površine. V njej so po dolžini trije predali za shranjevanje posteljnine. Ob vzglavju so na obeh straneh vzmetnice skrite vtičnice in stikali za svetilki. Na steni ob postelji je namesto slike dizajnerski radiator.

Shranjevalne površine so večinoma vgradne, pri čemer je vedno izkoriščena tudi višina, tako da vse omare segajo od tal do stropa. Ker so enakih barv kot preostale površine, se zlijejo s stenami in so dokaj neopazne.

Poseben poudarek pri načrtovanju opreme stanovanja je bil na zasnovi osvetlitve. »Razsvetljava je ključnega pomena za ozračje v prostoru. Zagotavlja dobre vizualne razmere in domačnost,« pravi arhitektka. Če se prostor uporablja za različne dejavnosti, je še toliko bolj pomembno, da z osvetlitvijo zadovoljimo različnim zahtevam in ustvarimo različna vzdušja.

Po stanovanju se kot glavna osvetlitev pojav­ljajo linijske luči, ki včasih s stropa prehajajo tudi na steno, tako da podnevi razbijejo monotonost, ponoči pa zaživijo v svoji liniji. Prav tako je veliko posrednih, skritih svetil z možnostjo regulacije jakosti svetlobe, ki nežno razpršijo svetlobo. Na posebnih mestih pa so postavljena še neposredna točkovna svetila.

Posebnost stanovanja je tudi ta, kot pravi arhitektka, da so prenovili vse inštalacije in jih nadomestili s pametnimi. Gre za sistem, v katerega so povezani različni elementi, ki v stanovanju skrbijo za varnost, udobje in varčevanje, upravljajo pa se z eno samo napravo.