;
Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Bela v treh izvedbah

Izčiščena minimalistična oprema z veliko garderobnega prostora sta bili osnovni zahtevi lastnikov stanovanja v novem ljubljanskem naselju, kjer je poskrbljeno tudi za travnate površine in zasaditev z drevesi in ki ima poleg dobre lege še druge kakovosti, zdaj bolj redko videne pri novogradnjah. Zlasti presenetijo visoki stropi. Pod oblikovanje stanovanja in zasnovo notranje opreme se je podpisal arhitekt Matjaž Vraber s sodelavko Aljo Klančnik iz Studia Mandarina.

Po besedah arhitekta se kakovost stanovanja začne že pri makrolokaciji in legi, saj gre za jugovzhodno stran neba, kar pomeni, da je v stanovanju sonce ves dan. Veliko dnevne svetlobe omogočajo velike steklene površine, to so okna od tal do stropa, ki so bila predvidena že v arhitekturi stanovanjskega naselja. Pomemben vidik kakovostne zasnove so visoki stropi (ti merijo tri metre), ki jih drugače v današnji gradnji tako rekoč ni. Zaradi te višine ima prostor povsem drugačne volumne, kot se lahko dosežejo pri dveh metrih in pol. Prav tako dopušča možnost spuščanja stropov in vgradnjo svetlobnih teles, kar so v stanovanju tudi izkoristili. V spuščene strope so tako vgradili vse luči in umestili stropne klimatske naprave, ki zato niso moteče.

Prostori osnovnega tlorisa 128 kvadratnih metrov velikega stanovanja so deloma ohranili prvotno zasnovo. Večja sprememba se je zgodila ob vhodnem delu, kjer so s postavitvijo predelne stene ločili spalni in bivalni del. Spalnica, otroški sobi, kopalnica in stranišče so ostali nespremenjeni. Po besedah arhitekta so si lastniki, to je štiričlanska družina, želeli čisto, svetlo in oblikovno preprosto opremo, ki bi se zlila s prostorom in ustvarjala minimalistični videz. Med žel­jami je bilo tudi dovolj garderobnih omar, v katere se bo dalo pospraviti vse stvari, ki se sčasoma naberejo. Zato so jih v tem stanovanju naredili res veliko, vendar od daleč niso vidne, saj delujejo kot stene. Iz dveh raz­logov, ker so brez ročajev in v beli barvi. V stanovanju je namreč, razen v otroških sobah in kopalnici, vse v dveh barvah – v beli in za poudarek v barvi oreha, ki so jo izbrali za parket (ta je sicer akacijev, vendar parjen na barvo oreha), ta odtenek pa so prenesli tudi na nekatere elemente, na primer na regal v dnevni sobi, visoke omare v kuhinji, niše v garderobnih omarah ob vhodu, na zglavje postelje. Z rjavo barvo so poudarjene tiste površine, za katere se po besedah arhitekta samo po sebi zdi logično, da jih poudarimo, ker so drugačne od ogromnih ravnih in gladkih površin.

Bela barva nastopa v treh izvedbah – mat, polmat in visoki sijaj. »Z različnimi površinskimi obdelavami beline smo dosegli igrivost, bogatejši in kakovostnejši videz, da ni vse preveč monotono,« pojasnjuje Vraber. Bela pa je tudi v kontekstu svetlobe najbolj hvaležna.

Pomembno vlogo pri zasnovi notranje opreme je imela osvetlitev, ki so ji namenili veliko pozornosti. Spuščeni strop so izkoristili za vgradna svetila, s katerimi so dosegli posredno linijsko osvetlitev. Predvidene so dvojne luči, prve so neonske, druge z LED-elementi. »Venec posredne osvetlitve gre po vseh prostorih, tako posredno osvetljuje celo stanovanje in mu s tem daje velik svetlobni volumen,« pojasnjuje arhitekt. S spuščenim stropom in osvetlitvijo so po njegovih besedah prostore med seboj povezali. S prižiganjem luči lahko prostore združujejo ali pa jih naredijo individualne, če svetijo luči ob posameznih stenah ali prostorih. Kjer so predvidene točke za umetniške slike ali dekorativne predmete, je vgrajena usmerjena osvetlitev v obliki reflektorjev.

Vsi elementi so vgradni in narejeni po meri. Kuhinja z otokom je seveda bela, omarice se odpirajo na električni potisk. Za delovni pult in oblogo med spodnjimi in zgornjimi elementi so izbrali umetni kamen, prav tako v beli barvi. Za visokimi omarami v kuhinji, v katere so vgrajeni gospodinjski aparati, se na drugi strani skriva utiliti. Ta je narejen tako, da na pogled ne veš, da obstaja, saj so vrata gladka in bela kot stena, odprejo pa se na potisk. V izhodiščni zasnovi je bil ta prostor namenjen kuhinjski shrambi in so ga razdelili na dva dela.

V otroških sobah je druga barvna zgodba, saj rjava tla in bele stene dopolnjujejo živahni odtenki modre in zelene na pohištvu, dodatkih in igračah. Bela pa ni niti kopalnica, v kateri so ohranili že prej položene keramične ploščice (z lila, zelenimi in bež črtami), ki so definirale prostor, in obstoječo sanitarno keramiko, ki so jo prav tako na željo lastnikov obdržali. Barvna shema novega pohištva je zato podrejena keramiki.

Lastnik je po arhitektovih besedah zelo natančen človek, zato so tudi vse stvari v stanovanju nastajale zelo premišljeno in izbrano. »Natančno je vedel, kaj hoče, kar je zdaj redko pri takšnih zasnovah. Vsak detajl posebej smo premislili in poskrbeli, da je bil izveden prvovrstno, saj ni smelo biti odstopanj v kakovosti, ne glede na to, ali so bila to suhomontažna, pleskarska ali mizarska dela,« poudarja arhitekt. Z rezultatom, pravi, so po nekaj mesecih bivanja v stanovanju zadovoljni.

Komentarji

Janez Rupar

Zdravo,

moram komentirat. Zgornje pohištvo je bilo narejeno v mizarski delavnici Planinc d.o.o.

Planinc d.o.o. je splošno znan po zamudah, nestrokovnem vodenju in slabi kvaliteti. Imel sem možnost delovanja z njimi. In verjemite mi, toliko živecv kot so mi pžrli oni, mi jih ni še nihče. 2 meseca sem jih prosil, če bo pohištvo narejeno. Ko je bilo delno narejeno, me je klical njihov komercialist, če lahko izstavi račun. Potem je trajalo še 2 meseca, da so dokončali začeto. Pa je bilo še to katastrofa. Polno napak. Jaz jih ne priporočam. Obstaja polno dobrih in boljših mizarjev. Naj vas ne zavajajo s ceno. Saj veste, malo denarja, malo muzike.

Janez