Podelili so jih oblikovalcem v štirih kategorijah. Nagrado za najboljši oblikovalski dosežek v preteklem letu je strokovna komisija (v sestavi prof. Janez Smerdelj, Jelena Pirkmajer, Maja Tasič Demšar in Lenka Bajželj) podelila za lopato Efekt 58 Pusher, avtorja Marka Pavlinca iz studia Rinz products. Izdelek, ki je na Mesecu oblikovanja razstavljen prvič, izstopa s svojo dodatno funkcijo, posebej načrtovano za potiskanje snega, kar pomeni domišljeno nadgradnjo in povečano funkcionalnost prvotnega modela lopate za odmetavanje, so zapisali organizatorji v obrazložitvi nagrade.

Nagrado Interier leta je prejel projekt Restavracija Robba, avtorjev Špele Leskovic in Aleša Košaka iz studia AKSL arhitekti ter sodelavk Maje Pečar in Teje Kleč, ki o poznamo pod blagovno znamko Teje Ideja – Idejni preobrat. "Projekt restavracije Robba navdušuje s svojim likovnim izrazom in je zaradi svojih brezkompromisnih oblikovalskih načel navdušil vse člane žirije. Avtorjem je uspelo ustvariti dinamičen prostor druženja s pomočjo preprostega prostorskega ovoja iz geometrijskih vzorcev, ki so parafraza baročnega motiva z Robbovega vodnjaka. Lokal Robba kaže ubrano ravnotežje med minimalizmom in maksimalizmom, med iluzijo in stvarnostjo," so zapisali ob omenjeni nagradi.

Na razpis za nagrado Interier leta  je prispelo dvanajst projektov v kategoriji javni interierji in sedem projektov v kategoriji zasebni interierji. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali arhitekti Peter Gabrijelčič, Andreja Jug, Matevž Frančič in predsednica Eva Prelovšek Niemelä, je med prispelimi izbrala projekte, ki so izstopali po svojih likovnih, konceptnih in vsebinskih odlikah.

Posebno omembo med javnimi interjerji je strokovna komisija namenila projektu Akademija kulinarike in turizma Maribor avtorjev Maruše Zorec, Uroša Rustje in Katje Saje iz biroja Arrea. Med zasebnimi projekti niso podelili prve nagrade, finalist pa je postalo stanovanje v Trnovem arhitektov Gašperja Demšarja, Mihe Mačka in Maje Tasič Demšar iz biroja Demšar arhitekti.

Prav tako so podelili nagrado Brezčasni. V zbirko brezčasnega oblikovanja so tokrat uvrstili  leta 1963 oblikovano in v domačem studiu izdelano serijo svetil iz furnirja avtorjev Nives Kalin Vehovar in Franca Vehovarja. "Ob velikem navdušenju, častni pohvali na prvem BIO ter številnih objavah v časopisih in strokovnih revijah je kljub zanimanju kupcev izvedba ostala v rokah avtorjev in dosegla le številko blizu dvesto svetil pri nas, pa tudi kar nekaj plagiatov v različnih materialih po svetu. Gre za zasnovo iz enega multipliciranega lista furnirja, ki se razpira kot roža, cvetna čaša ali storž in, glede na reže med listi, prepušča več ali manj svetlobe," še pojasnjujejo organizatorji.

Nagrado Perspektivni za prepoznaven dosežek mladih ustvarjalcev na področju industrijskega oblikovanja, arhitekture in mode so letos prejeli Mana Leban za projekt hotela na Krvavcu, Manca Zorec, katere cilj je bil poiskati nove konceptualne možnosti uporabe obstoječih izdelkov Trimo, Ema Babošek za večnamenski pohištveni element s'Mood, v okviru projekta "European Green Office – EGO", Patrik Bevec za projekt kozmetike za proteze spodnjih udov, David Kokot za večfunkcionalno stropno svetilo FreshLight, Majda Kramberger za oblačilo, ki zaznava gibanje oblečenega telesa. Nataša Majer za avtorsko slikanico Fragment in Tina Verbič za kolekcijo na temo Future is Now.

Letos so prvič podelili tudi nagrade najboljšim razstavljenim izdelkom na razstavi Znamke in znamenja v kategoriji produktnega oblikovanja in mode. Žirija je na podlagi kriterija – oblikovanje usmerjeno v prihodnost – izbrala sedem izdelkov, ki so po svojih oblikovalsko-vizionarskih odlikah najbolj izstopali. Avtorji teh so Salih Teskeredžić, Ata Omerbašič, Igor Galaš, Ron Arad, Aircharge by Ergo, BMW i3, Patricia Urquiola.

Mesec oblikovanja bo do zaključka, ki bo 20. novembra 2015, ponudil še nekaj pestrega dogajanja, od delavnic, predavanj do okroglih miz. Ob zaključku pa bodo v Mestu oblikovanja odprli še Design center Slovenije, ki bo namenjen povezovanju in podpori kreativnega potenciala Slovenije z namenom večje gospodarske učinkovitosti in konkurenčnosti družbe kot celote.