Panton je bil prvi stol, izdelan iz enega kosa plastike, kar je bilo za začetek šestdesetih let velik tehnični dosežek. Danski oblikovalec Verner Panton (1926-1998) ga je v sodelovanju s podjetjem Vitra, s katerim je začel sodelovati leta 1960, razvijal med leti 1959 in 1967, ko so ga začeli tudi serijsko proizvajati. Materiali, uporabljeni za proizvodnjo so se spreminjali, pojasnjuje arhitekt Arne Vehovar, od poliestra, ojačanega s steklenimi vlakni, lakiranega poliuretana ter lurana – v kalup v obliki črke S vbrizgan termoplastični material. Vse spremembe so stremele k izpolnitvi Pantonove osnovne zamisli, dodaja Vehovar, ki jo najbolje opiše njegova izjava: "Želim narediti dober dizajn z novimi materiali. Poskušam oblikovati različne izdelke, ki bodo cenovno dostopni vsem." V tem se kaže tudi drugi vidik Pantonovega oblikovanja, pojasnjuje sogovornik, to je želja, da dobro oblikovanje ne bi bilo dostopno le premožnim, ampak da bi zaradi serijske proizvodnje in z njo povezanih nižjih cen našlo svoje mesto tudi v domovih manj premožnih. "Tako bi skupaj s spremembami v družbi, oblikovanje pripomoglo k izboljšanju življenja vseh. Žal, so se njegove želje pri stolu uresničile šele po njegovi smrti. Prava veliko serijska proizvodnja z novim materialom, polipropilenom, se je namreč v Vitri začela šele leta 1999," še pravi Vehovar, ki skupaj z arhitektko Kajo Lipnik Vehovar predstavljata projektivno-oblikovalski del Kubusa. Stol Panton je po njegovih besedah pomemben tudi zaradi edinstvene združitve premišljene ergonomije, zapletenih tehnološko statičnih rešitev in zapeljive skulpturalne in, v času nastanka, futuristične oblike.

Zanimive sodobne reiterpretacije so nastale tudi po premisleku slovenskih arhitektov, oblikovalcev in umetnikov. O Pantonu so premišljevali AKSL arhitekti, Bevk Perović arhitekti, Nena Gabrovec, Katjuša Kranjc in Rok Kuhar, Kombinat arhitekti, skupina 1107klan, Primož Pugelj, Zora Stančič, Matjaž Andraž Vogrinčič in Kubus.

Vizualna umetnica Zora Stančič je na njem pustila odtis svojega telesa in ob tem pojasnila: "Ob izzivu, kako preoblikovati skoraj popolno obliko stola, me je zanimalo, kaj se zgodi, ko se toplo žensko telo namazano z akrilno barvo sreča s hladno plastiko stola Panton".
Katjuša Kranjc in Rok Kuhar sta se poigravala z razrezom stola na trakove, ki jima je omogočilo ustvarjanje različnih kompozicij.

Kiparja Primoža Puglja so pritegnile lepo ukrivljene površine, hkrati pa ga je spomnil na kalupe, ki jih uporablja pri svojem delu. "Da ne bi skrunil njegove popolne forme, sem stol uporabil kot kalup-negativ, v njega nalil beton, ki je v tem primeru-pozitiv," je pojasnil Pugelj nastanek Panton+.

Arhitektka Nena Gabrovec snežno belega Pantona oblekla v pletenino za mrzle zimske dni.

Arhitekti iz biroja Kombinat so stol želeli pokazati v novi funkciji, spremenili so ga v gugalnico.

AKSL arhitekti so stol nadgradili tako, da bo v pomoč človeku, ki živi v letu 2014. "Z zeliščnimi blazinicami napolnjenimi s sivko ga poskušajo sprostiti in umiriti ter stol nameniti počitku telesa in duha. Blazinice je mogoče napolniti z zelišči po lastni izbiri. Za čas božiča priporočamo cimet, spomladi rožmarin, poleti jasmin in sivko na jesen."

Umetnik Matej Andraž Vogrinčič je poskušal na enem stolu združiti svetlobo, barvo in multiplikacijo podobnih predmetov.

"Današnji premislek o njem ne more biti zgolj premislek o njegovi formi, temveč zlasti premislek o relaciji njegove ideje do današnjega časa – socialni, materialni, proizvodni," so o Pantonu razmišljali Bevk Perović arhitekti, ki so izdelali nov stol z ročnim nanašanjem posebnega betona, ki se oblikuje kot glina, izvirnik pa uporabili kot kalup.

Premislek Zasedbe 1107 Klan temelji na povezavi industrijskega oblikovanja in grafitov.

Pri reinterpretaciji Pantona, je sodeloval tudi Arne Vehovar skupaj s Kajo Lipnik Vehovar. Kot pravi, sta ob tem razmišljala o možnostih, ki jih ponujajo sodobne tehnologije. "Omogočajo namreč individualizacijo izdelkov z ne prevelikim vplivom na ceno. Če je namreč stol doživel svoje poslanstvo, ko so ga začeli proizvajati iz polipropilena in stroj v tovarni vsakih nekaj minut izvrže brezhiben stol, ki ga je treba samo malo obrezati po robu, sta morda po petnajstih letih čas in družba zrela za spremembo smeri," pojasnjuje Vehovar, ki ob tem dodaja, da je njun premislek le ena od neskončnih možnosti, ki zaradi navidezne arhaičnosti dobro ilustrira njihovo razmišljanje. Oblikovalski klasiki sta  dodala pridih lokalnega, tipično gorenjskega. "Z uporabo tradicionalnih etnografskih motivov, barv in tehnik se je z lahkoto spremenil v v prostoru in času zamrznjeno pregrinjalo," še pravi sogovornik.