V pripravah na 70. obletnico tragedije, ki je doletela ljudi in naravo v Hirošimi in okolici, jih bodo na pobudo prof. dr. Shin Ichi Uyeja z Univerze v Hirošimi, aktivista Green Legacy Hiroshima Bombed Trees,  ustanove, ki na ta način simbolno ohranja spomin nanjo in ga razširja po vsem svetu, posadile Slovenska nacionalna komisija za Unesco, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Nacionalni Inštitut za biologijo in Slovenska znanstvena fundacija.

Strahotno uničenje v Hirošimi je preživelo šest dreves, ki so rasla v radiju od enega do dveh kolimetrov od središča udara atomske bombe, ginkov in japonskih koprivovcev, ki rastejo še danes. Središču najbližji je bil ginko v vrtu samostana Housenbou. Kot večina drugih dreves je pogorel, vendar je iz njegovega ožganega debla nekaj let pozneje začelo poganjati zelenje. Sredi devetdesetih let, ko so širili samostan, jim je bil častitljivi ginko v napoto in so ga hoteli presaditi, na koncu pa so se le odločili, da ga v opomin človeštvu pustijo rasti dobesedno sredi stopnišča, ki vodi v glavni stavbo, tako da ga to obkroža z dveh strani.

Po besedah dr. Jožeta Bavcona, direktorja Botaničnega vrta Univerze, so bili ginki (Ginko biloba), ki so se kot drevesna vrsta do danes ohranili takšni, o kakšnih pričajo 270 milijonov let stari fosilni ostanki, nekoč razširjeni tako na Daljnem vzhodu kot v Ameriki in Evropi. Vrsta se je ohranila predvsem po zaslugi samostanskih vrtov na Daljnem vzhodu, medtem ko je v prvotnih naravnih okoljih izumrla. Drevesca, ki jih bodo v Botaničnem vrtu ob Ižanski cesti danes slovesno posadili ob 13. uri, bodo pozneje rasla v parku pred novima fakultetama za kemijo in kemijsko tehnologijo in za računalništvo in informatiko ob Večni poti v Ljubljani.