Vsak posebej je bil v minulih dneh na Otoku že nekajkrat predstavljen na televizijskem kanalu BBC, tako da je njun način razmišljanja pri oblikovanju vrtnega ambienta zdaj že široko prepoznaven. Njuna vrtova se na neki način ne bi mogla razlikovati bolj, kot se: medtem ko je Borut Benedejčič, ki je leta 2009 že zmagal na razstavi Hampton Court, segel v preteklost in oblikoval preprosto kamnito pastirsko zavetišče sredi travnate kraške gmajne, deluje vrt Tomaž Bavdeža bolj futuristično, v resnici pa je z njim ujel trend, ki poudarja človekovo aktivno skrb za okolje. V njegovem vrtu, katerega rdeča nit je prečiščevanje vode iz gospodinjstva, na neki način sodelujejo tako lastnik kot rastline in naravni elementi.

Kmalu po razglasitvi rezultatov smo v London poklicali oba slovenska predstavnika in ju povprašali, kako se na njena vrtova odzivajo obiskovalci. Tomaž Bavdež je najbolj vesel, da je dobil prav nagrado za kreativnost. »Naslov razumem kot priznanje, da gre za res izviren, precej drugačen način razmišljanja, kot smo ga vajeni. Odziv obiskovalcev je fantastičen: tako med splošno publiko, pri kolegih vrtnih oblikovalcih, predstavnikih organizatorja prireditve, Kraljevega hortikulturnega združenja, kot v medijih. BBC ima naš vrt očitno zelo rad, tolikokrat so ga že prišli snemat, včeraj zjutraj smo se denimo predstavili v jutranji oddaji BBC Breakfast,« je povedal slovensko-londonski vrtni oblikovalec, katerega podjetje Krajina in ekosistemi dela tako pri nas kot v Britaniji, kjer je študiral vrtno oblikovanje. Pričakuje, da se bo njegovo delo po priznanjih na Chelsei kaj spremenilo? Najbrž bo vplivalo na prihodnji profil podjetja in projekte, navsezadnje je navezal nekaj kontaktov, iz katerih se utegne razviti zanimivo sodelovanje, pravi.

Tako njega kot njegovo ekipo s sponzorjem blejskim Humkom, katerega tehnologija zelenih sten se je v vrtu odlično obnesla, najbolj veseli, da se je postavljanje vrta v minulih dneh v nasprotju s pričakovanji izteklo skoraj brez zapletov, z izjemo fotovoltaičnega sistema, ki ga je bilo treba zamenjati. Gre namreč za tehnično precej zahteven projekt, ki poleg zasajenih sten vključuje tudi zapleten sistem fontan, lebdeče otočke, nekakšen vodni mlin, ki ga poganja človek ...

Tudi Borut Benedejčič poroča, da odziv in zanimanje obiskovalcev sejma presegata vsa pričakovanja. »Neverjetno, koliko ljudi sprašuje po Krasu, njegovih značilnostih in se čudi rastlinski pestrosti. Zanimajo jih tako rastline kot kraška arhitektura in sedanje življenje. Večplastna Pepina zgodba, ki mi jo je v Londonu uspelo izpeljati ob podpori kraških občin, tako izpolnjuje svoje poslanstvo. Gre za zelo odmevno promocijo kulturne in naravne dediščine Krasa; po drugi strani pa postavlja v ospredje oblikovanje krajine in vrtov, pri katerem je pomemben trajnostni vidik, kar je močan trend.« Pri postavitvi vrta so imeli srečo tudi z vremenom, ki jim je dopustilo, da so suhi travnik izpeljali, kot so si ga zamislili, po zaprtju sejma pa se bodo za Kras značilne rastline preselile v londonsko olimpijsko mesto.

V soboto se bo najprestižnejša vrtna razstava namreč končala in ekipe, ki so tekmovalne vrtove urejale nekaj tednov, jih bodo morale »rastaviti« in izprazniti teren. Ker je transport v domovino velik strošek, bo Borut Benedejčič rastline, kamenje in del opreme poklonil za ureditev skalnjaka v olimpijskem parku. Podobno vrtno krajino pa bodo, če bo to tudi v interesu sodelujočih občin, na Krasu postavili kot nekakšen muzej na prostem. Tudi Tomaž Bavdež je napovedal, da se bo njegov vrt pozneje preselil v Slovenijo, kjer si ga bo mogoče ogledati.

Sicer pa so zlate medalje v posamičnih kategorijah dobili ti vrtni oblikovalci in ekipe: pri razkošnih (Show) vrtovih Cleve West z vrtom Brewin Dolphin, med svežimi (Fresh) vrtovi The Artificial Grass Company z vrtom Easigrass in v kategoriji Artisian gardens Ishihara Kazuyuki, ki je oblikoval vrt z vzhodnjaškim pridihom.