Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Semenska banka avtohtonih rastlin v Botaničnem vrtu

Danes, ko se biotska raznovrstnost v naravi zaradi človekovega poseganja v okolje na našem planetu nezadržno krči, se veliko pozornosti posveča semenskim bankam, ki jo pomagajo ohranjati. A sistematično nabiranje, dokumentiranje, shranjevanje in ohranjanje semen je eden osrednjih ciljev, zaradi katerega so nastali nacionalni botaničnih vrtovi. V Botaničnem vrtu v Ljubljani jih nabirajo že od leta 1810, ta teden pa je njihova semenska banka avtohtonih rastlin dobila pomembno pridobitev, hladilnico v obnovljenih prostorih, ki bo bistveno podaljšala obstojnost zbirke.
Univerza v Ljubljani, pod katere okrilje sodi Botanični vrt Ljubljana, je za ureditev prostorov, v katerih bo energijska poraba elektrike za hlajenje kar najmanjša, namenila 40.000 evrov, še 10.000 evrov pa vrt sam. Odslej bodo vzorce semen hranili tudi v zmrzovalnikih, ne samo v suhih prostorih v papirnatih vrečkah. Temu delu pravijo aktivna zbirka semen in ta trenutek z 11.000 semenskimi vrečkami predstavlja eno največjih semenskih zbirk avtohtonih rastlin – to je rastlinskih vrst, ki rastejo pri nas v naravi – v Srednji Evropi. Takoj po pridobitvi so v velike hladilnike že shranili vzorce 600 vrst. O nabiranju, pripravi semena in shranjevanju smo se pogovarjali z direktorjem Botaničnega vrta dr. Jožetom Bavconom. Ta nam je najprej predstavil zbirko semen na suhem, ki domuje v podstrešnih prostorih njihove stavbe v Botaničnem vrtu. Delu zbirke v papirnatih vrečicah, ki so stara pol stoletja, pravijo vzorčna zbirka – in posejana semena iz nje prav zadovoljivo kalijo. "Prav dozorelo, pripravljeno in naravno osušeno seme, shranjeno na suhem, se lahko ohrani do nekaj desetletij, tisto shranjeno v zamrzovalnikih pri - 20 ˚C (za seme v sodobnih bankah je tak način standard), pa tudi približno toliko, vendar je več semena v vzorcu kaljivega. Semenske banke na neki način povezujemo s trajnim hranjenjem semenskega materiala, a pri semenih ni nič večno, tudi pri tistih, ki jih hranijo v tekočem dušiku pri -174˚C, ne. Da bi obdržali kaljivost, je treba zbirke obnavljati," razloži Jože Bavcon.
 
Za enega največjih projektov vzdrževanja biotske raznovrstnosti na svetu, Milenijske semenske banke pod okriljem Royal Kew Gardens, najelitnejše botanične ustanove na svetu, je ljubljanski botanični vrt leta 2013 pripravil zbirko semen 80 avtohtonih vrst iz narave, kar je predstavljalo izjemen zalogaj. "Veliko večji botanični vrtovi od našega so se lahko odzvali samo s po 30 vrstami, saj je bilo za vsako treba nabrati od 5000 do 10.000 semen in dokumentirati geografske koordinate rastišč, kjer so bila nabrana. Vzemite jarice ali pomladanske žafrane – ob cvetenju jih vsi vidimo, maja, ko jih prerastejo visoke trave, pa so semenske glavice z rastlinami vred skrite čisto pri tleh. Če prideš prepozno, se seme razsuje in tisto leto z želeno vrsto ni nič," ponazori Bavcon.
 
V Sloveniji raste v naravi več kot 4000 rastlinskih vrst, ljubljanski botanični vrt pa nabere in pripravi za hrambo od 1200 do 1500 vzorcev vrst letno, s čimer ciklično obnavlja zbirko. Okrog 200 vzorcev pride iz Alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti, od preostalega števila pa jih približno pol naberejo v naravi, pol pa v botaničnem vrtu ob Ižanski cesti. Tu namreč vsako leto posejejo 5000 različnih vrst ali populacij rastlin (populacije so njihove različice s posameznih naravnih rastišč). Povprečno 1000 vzorcev semen je primernih za vključitev v vsakoletno publikacijo Index Seminum, kar pomeni da so na razpolago za medsebojno mednarodno izmenjavo. Gre za utečeno brezplačno izmenjavo semen za raziskovalne in pedagoške namene. Naš botanični vrt ima redno letno izmenjavo seznamov semen z 293 vrtovi po svetu, poleg tega pa so semena dostopna še okrog 3000 vrtovom prek informacijske mreže mednarodne zveze botaničnih vrtov. Posamični vrt lahko naroči letno od 15 do 20 vzorcev, saj je količina vendarle omejena.
 
Prvi natisnjeni Index Seminum, Indeks semen, ki ga danes hranijo v arhivu Botaničnega vrta, sega že v leto 1889, prej je izmenjava potekala na podlagi poznanstev med botaniki. Letnega izdajanja publikacije (v zadnjih letih je kot elektronska knjiga prosto dostopna na internetu) od konca 19. stoletja niso prekinile niti vojne. Arhivske omare, v katere smo imeli priložnost pokukati, hranijo izvode z naročili prav vseh botaničnih vrtov, ki so želeli njihova semena v posameznih letih.
 
Po Bavconovih besedah je 'znanost' o nabiranju in hrambi semen danes enaka kot pred tisočletjem, pri tem se ne more veliko spremeniti, se pa bogastvo znanja o naravnih zakonitostih, ki jih je treba poznati, in veščine, ki so jih obvladale še naše stare mame, med ljudmi hitro izgubljajo. Za tiste, ki bi jih radi ohranili, v Botaničnem vrtu vsako jesen pripravijo tridnevni seminar Od semena do semena. 
 
Sicer pa je pri vrstah iz narave najpomembneje vedeti, kdaj semenijo, potem pa je treba nabirati cele rastline. "Kaljivosti komercialnih semen danes najbolj škodi nabiranje nedozorelega semena. Prav je, da seme na nabranih rastlinah, ki jih na suhem razprostremo po papirju ali sušimo v odprtih škrnicljih, pozori. V plevah seme do konca dozori in se najustrezneje naravno posuši, saj preostali del rastline vsrka presežno vlago," pove Jože Bavcon. Tako kot nekdaj na kmetijah je tudi v Botaničnem vrtu čas za čiščenje semena pozimi, potem pridejo druga opravila. Kot se velikost, oblika in zaščitenost semen pri posameznih vrstah razlikujejo, so raznolike tudi tehnike čiščenja. Ob našem obisku je denimo portugalska študentka, ki ta čas dela v Botaničnem vrtu kot prostovoljka, pleve pri divji cikoriji razpirala z nožkom, tako trdo ščitijo seme. 
Julijana Bavčar